Stroka opozarja: priporočila glede covida-19 moramo vzeti resno

Čeprav se zdi, da smo nanj že pozabili, je covid-19 še vedno med nami. V soboto je bilo po podatkih Covid-19 sledilnika opravljenih 413 PCR testov in 2.055 hitrih antigenskih testov, potrjenih je bilo 764 novih primerov. Sedemdnevno povprečje tako po novem znaša 2.048,6, 14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev pa 1.211,6. S tem smo se med evropskimi državami zavihteli na sam vrh, kar je razvidno iz tabele pridobljene s spletne strani Worldometer. Pri tem je treba opozoriti, da je Slovenija med državami, ki še vedno izvaja veliko testov in je posledično odkritih tudi več primerov. To pa ne spremeni dejstva, da je pojavnost virusa visoka.

 K visokemu sedemdnevnemu povprečju so veliko prispevale visoke številke novih okužb 12. septembra, hitro po začetku pouka v šolah, ko so zgolj v enem dnevu potrdili 3510 okužb (vsak tretji, ki so ga testirali s hitrim HAT testom, je bil pozitiven).

Mario Fafangel: Ne moremo se delati, da covida ni

Vodja posvetovalne skupine za covid-19 pri NIJZ-ju Mario Fafangel je v izjavi za medije NIJZ o epidemičnem stanju 15. septembra pojasnil, da »zaradi različice omikron hudi poteki bolezni niso pogosti, stanje v bolnišnicah je stabilno«, opozoril pa je tudi, da se »ne moremo delati, da covida ni, to nas bo v prihodnje drago stalo«.

»Lahko se delamo, da omikron ne obstaja, lahko se delamo, da smo v fazi nula, da ni nobenih priporočil in ukrepov,« je dejal in dodal, da v resnici počasi že »drsimo v fazo dve [faza dve pogojena s kapacitetami bolnišnic in enotami za intenzivno zdravljenje], za katero je posvetovalna skupina dala svoja priporočila in veliko od naših 13 ukrepov postane obveznih. Nismo še tam in danes lahko še spremenimo to pot,« je med drugim dejal Fafangel.

Opozoril je tudi, da čeprav priporočila, o katerih smo pisali v prispevku Covid-19: pregled priporočil za jesen in zimo 2022/2023 niso obvezna, bi jih morali izvajati. »Maske v zaprtih prostorih in v javnem prevozu nam lahko pomagajo ohraniti nižjo raven okužb,« je pojasnil.

Maske so za zdaj obvezne le v zdravstvenih ustanovah, lekarnah in domovih starejših občanov oziroma v okoljih z večjim tveganjem za okužbo s SARS-CoV-2, v katerih se zadržujejo osebe iz ranljivih skupin.

Dodatno uporabo maske priporočajo:

• osebam, ki prebolevajo covid-19 (če ne morejo omejiti stikov z ostalimi osebami v skupnem gospodinjstvu);
• osebam, ki so bile v stiku z osebo, ki ima bolezen covid-19 v obdobju sedem dni po stiku;
• osebam, ki čakajo na rezultate testiranja na okužbo s SARS-CoV-2;
• osebam, ki negujejo osebo s sumom ali potrjeno okužbo s SARS-CoV-2;
• osebam, pri katerih obstaja večje tveganje za težji potek bolezni (osebe stare 60 ali več let in osebe s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi) pri dejavnostih, kjer do oseb izven njihovega gospodinjstva ne morejo vzdrževati priporočene medosebne razdalje oz. se z njimi zadržujejo v skupnem zaprtem prostoru;
• vsem osebam pri uporabi sredstev javnega prevoza in v zaprtih javnih mestih (npr. trgovine, trgovski centri, kinodvorane, knjižnice …)

V drugi fazi bo v zgoraj omenjenih primerih uporaba mask nujna, izjema bodo ostali vzgojno-izobraževalni zavodi. Vprašanje pa ostaja, kako se bo ta »nujnost« izvajala in nadzirala. V zdravstvenih ustanovah in lekarnah so namreč te »nujne« že sedaj, v praksi pa jih nosijo zaposleni, ostali obiskovalci pa večinoma ne.

Cepljenje je še vedno pomembno

Ključen ukrep za omejevanje okužb ostaja tudi cepljenje, pri čemer je Fafagel poudari, naj nikakor ne čakamo na novo cepivo, ki bo prilagojeno različicama BA4 in BA5. Tistim nad 60, ki so že cepljeni, se je zahvalil in jih pozval, naj se odločijo za prvi ali drugi odmerek z novimi cepivi, prilagojenimi za omikron. Tiste, ki še niso, pa je prosil, naj se še danes cepijo. Zanje sicer pride v poštev zgolj staro, “vuhansko” cepivo, saj prilagojene različice niso namenjene osnovnemu cepljenju. »Če želimo iti mirno skozi to jesen in zimo, moramo zaščititi najbolj ranljive. Kaj to pomeni? Cepiti vse tiste nad 60. letom starosti,« je poudaril Fafangel. 

Poletje se je končalo. Bliža se čas, ko se bomo več zadrževali v zaprtih prostorih in nasvet predsednika vlade, dr. Roberta Goloba, ki je dvignil veliko prahu: »Da imamo val poleti, je dobro, saj imamo na voljo dve naravni zdravili. Sonce in D-vitamin in morsko slano vodo. Vsi gremo lahko na morje in se tam pozdravimo, se ne šalim,« ki ga je podal v enem izmed svojih televizijskih nastopov, ne bo več zadoščal.

Stranke vladajoče koalicije so pred volitvami obljubljale, da bo pri obvladovanju koronavirusa glavno besedo imela stroka. Stroka opozarja, da je situacija resna. Vlada računa na solidarnost in upoštevanje neobveznih priporočil.

»Želimo poudariti, da imamo vsa orodja, da se v sistemu lahko naredi vse, kar sistem zmore. Pripravili smo tudi način, kako bomo to jesen in zimo prebrodili kot odprta družba in da bo zdravstveni sistem zmogel zdraviti vse paciente,« je na vladni konferenci ob prvih 100 dneh vlade zatrdil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Vprašanje je le, kaj se skriva v tem načinu in kako uspešna bo izvedba.