Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani: izgubo hrane moramo prepoloviti
Danes, 29. septembra, na pobudo Generalne skupščine Združenih narodov že tretjič obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Ta dan je priložnost za poziv k smotrnemu ravnanju s hrano, so sporočili iz ministrstva za okolje in prostor ter ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
S tem namenom sta obe ministrstvi v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani začeli s kampanjo »Poglej, povohaj, poskusi« ter kot pripomoček pripravili predloge jedilnikov in nakupovalnih seznamov živil, potrebnih za smotrno pripravo uravnoteženih obrokov brez zavržene hrane.
»S kampanjo ‘Poglej, povohaj, poskusi’ in predlogom uravnoteženega, sezonskega ter lokalnega jedilnika ozaveščamo potrošnika o rokih uporabe ter posledično zmanjšujemo količine zavržene hrane v gospodinjstvih,« so sporočili iz ministrstva za kmetijstvo.
Pripravili so tudi različna gradiva, kot na primer Nakupovalni listek in jedilnik za 4-člansko družino, Sezonski koledar sadja in zelenjave ter 9 namigov proti odpadni hrani.
Zakaj je pomembno zmanjšati izgubo hrane?
»V povprečju vsak prebivalec Slovenije zavrže kar 68 kilogramov hrane na leto, od tega je kar 40 odstotkov še užitne. Polovico vse hrane zavržemo doma, v gospodinjstvih,« je opozoril minister za okolje in prostor Uroš Brežan.
»S tem, ko hrano zavržemo, nesmotrno ravnamo tudi z vsemi naravnimi viri, kot so voda, kmetijske površine in energija, ki so bili porabljeni za pridelavo hrane. Ne pozabimo tudi na delo in čas, ki sta bila vložena v pripravo hrane. Zmanjšanje izgub hrane in količin odpadne hrane ponuja priložnost za takojšnje koristi za podnebje, hkrati pa izboljšuje in omogoča trajnost prehranskih sistemov.«
Približno 14 odstotkov svetovne hrane se izgubi po žetvi, nekje 17 odstotkov pa se je zavrže v maloprodajni fazi dobavne verige ter med samo porabo hrane, so ugotovili pri Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).
Te izgube hrane predstavljajo 8 do 10 odstotkov skupnih svetovnih izpustov toplogrednih plinov, kar prispeva k nestabilnemu podnebju in ekstremnim vremenskim pojavom, kot so suše in poplave. Te spremembe negativno vplivajo na pridelke, zmanjšujejo njihovo prehransko kakovost, povzročajo motnje v dobavni verigi ter ogrožajo prehransko varnost.
Agenda 2030 za trajnostni razvoj poziva k prepolovitvi svetovne odpadne hrane na prebivalca na maloprodajni in potrošniški ravni ter zmanjšanju izgub hrane vzdolž proizvodnih in dobavnih verig.
Združeni narodi ocenjujejo, da kar 3,1 milijarde ljudi po vsem svetu nima dostopa do zdrave prehrane, približno 828 milijonov ljudi pa je lačnih. »Vse to pomeni, da je nujno treba pospešiti ukrepe za zmanjšanje izgube hrane in odpadkov,« so dodali pri FAO.
Iz Evropske komisije medtem sporočajo, da pozdravljajo to pobudo in se pridružujejo FAO, Programu Združenih narodov za okolje in drugim povezanim organizacijam v globalnem pozivu k ukrepanju proti izgubi in potrati hrane.
Zmanjševanje izgube hrane in odpadne hrane je sestavni del strategije EU »Od vil do vilic« za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem, ki predlaga določitev pravno zavezujočih ciljev za zmanjšanje odpadkov hrane po vsej Evropski Uniji do leta 2023.
Strategija vključuje tudi prilagoditev pravil EU o označevanju datumov »uporabno do« in »uporabno najmanj do«, da bi se izognili nepotrebnemu zavrženju hrane, ki je povezano z napačnim razumevanjem pomena teh datumov.
Powered by Contextual Related Posts
