Naprej na vsebino

Združeni narodi: »Ukrepajte zdaj ali pa se bo rekordna lakota stopnjevala in na milijone ljudi bo stradalo«

Organizacije za hrano so vedno bolj zaskrbljene glede svetovne prehrambne krize. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ter Svetovni program za hrano (WFP) opozarjajo na rekordno lakoto, ki po celem svetu ogroža stabilnost velikega števila držav.

»Svet se leta 2022 sooča z globalno krizo lakote brez primere in trenutno smo na kritičnem razpotju,« sporočajo iz WFP, ki deluje v sklopu Združenih narodov. »Ali se soočimo z izzivom zadovoljevanja neposrednih potreb v velikem obsegu, hkrati pa podpremo programe, ki gradijo dolgoročno odpornost, ali pa se bo svet v prihodnosti soočil s še večjimi težavami.«

Medtem ko se 811 milijonov ljudi vsak večer odpravi spat lačni, se je število tistih, ki se soočajo z »akutno prehransko negotovostjo« več kot podvojilo. V samo dveh letih se je število ljudi s hudim pomanjkanjem hrane povečalo za več kot 200 milijonov s 135 milijonov (v 53 državah pred pandemijo covida-19) na 345 milijonov v 82 državah.

WFP je s svojo podporo pekarnam maja 2022 še naprej zagotavljal dostopnost kruha za ljudi, ki jih je prizadela kriza v Ukrajini. Vir slike: WFP, Paul Anthem, Reem Nada.
WFP je s svojo podporo pekarnam maja 2022 še naprej zagotavljal dostopnost kruha za ljudi, ki jih je prizadela kriza v Ukrajini.
Vir slike: WFP, Paul Anthem, Reem Nada.

Po ugotovitvah WFP je krizo lakote povzročila »smrtonosna kombinacija« več različnih dejavnikov. Največji povzročitelji lakote so konflikti, saj kar 60 odstotkov vseh lačnih ljudi živi na območjih, ki jih prizadenejo vojne ali druge oblike nasilja. Dogodki v Ukrajini so še en dokaz, kako konflikti širijo lakoto, preganjajo ljudi iz lastnih domov in uničujejo njihove vire dohodka.

Nato so tukaj še podnebne spremembe, ki lahko uničijo življenja, pridelke in sredstva za preživetje, ter tako spodkopajo sposobnost ljudi, da se sami prehranjujejo. Samo leta 2020 so vremenski šoki z domov pregnali 30 milijonov ljudi. Gospodarske posledice pandemije koronavirusa prav tako prispevajo k višanju stopnje lakote.

Navsezadnje pa se višajo tudi stroški hrane. WFP trenutno za hrano, ki jo razdeli med lačne, plačuje za 44 odstotkov več v primerjavi z letom 2019, kar pomeni dodatnih 73 milijonov ameriških dolarjev na mesec. Na začetku leta, pred krizo v Ukrajini, so mesečno za hrano odšteli 42 milijonov dolarjev. V Ukrajini so namreč pristanišča blokirana, tam pa je obtičalo na tone pšenice. Posledično se je dvignila tudi njena cena.

Nemška ministrica za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Svenja Schulze, je v torek odpotovala v Rim, kjer je Združenim narodom obljubila pomoč. Napovedala je, da bo letos izenačen in morda celo presežen lanski nemški prispevek v višini 1,2 milijarde evrov.

Razseljeni otroci na distribucijski točki v Mokhi, Jemen. Vir slike: WFP, Annabel Symington.
Razseljeni otroci na distribucijski točki v Mokhi, Jemen.
Vir slike: WFP, Annabel Symington.

»Prihaja ena največjih prehranska kriz v zadnjih desetletjih in storiti moramo vse, da se ji izognemo, kolikor je mogoče,« je za nemško tiskovno agencijo dejala ministrica in tudi druge države pozvala, da se v ta namen finančno bolj angažirajo.

Iz WFP pa ob tem sporočajo, da imajo načrt, ki je najbolj ambiciozen v zgodovini organizacije, vendar zahteva 22,2 milijarde sredstev, ki bi jih potrebovali za reševanje življenj in izgradnjo odpornosti pred lakoto za 152 milijonov ljudi še letos. »Države skupine G7 so ključne partnerice na poti do konca konfliktov, ki so ključno gonilo lakote,« opozarjajo pri WFP.

V dvorcu Elmau (Schloss Elmau) bo Nemčija med 26. in 28. junijem gostila voditelje držav iz skupine G7 (Nemčija, Kanada, ZDA, Francija, Italija, Japonska in Združeno kraljestvo), katere WFP poziva k ukrepanju.

Tik pred konfliktom v Ukrajini je WFP opozoril, da bo leto 2022 povzročilo rekordno raven negotove preskrbe s hrano, kar bo milijone ljudi postavilo v smrtno nevarnost, saj so konflikti, podnebne spremembe, pandemija ter naraščajoči stroški hrane in goriva povzročili pravo uničenje v državah, kot so Afganistan, Etiopija, Somalija, Južni Sudan in Jemen. Stanje se je od takrat bistveno poslabšalo.

V državah, kot so Nigerija, Južni Sudan in Jemen, se WFP že sooča s težkimi odločitvami, vključno s krčenjem števila obrokov, da bi lahko dosegli več ljudi. »To je enako, kot če bi vzeli od lačnih, da bi nahranili stradajoče,« opozarjajo.

Srečanje voditeljev G7 ob vrhuncu o jedrski varnosti leta 2014 v Catshuisu v Haagu. Vir slike: Wikipedia Commons.
Srečanje voditeljev G7 ob vrhuncu o jedrski varnosti leta 2014 v Catshuisu v Haagu.
Vir slike: Wikipedia Commons.

»Nismo politiki. Smo humanitarci. Politikom ne moremo povedati, kaj naj naredijo in kakšne odločitve naj sprejmejo,« so dejali pri WFP. »Toda naša naloga je, da opozorimo svetovno skupnost na to, čemur smo priča, ko si prizadevamo rešiti in spremeniti življenja v več kot 120 državah.« Ob tem so pripravili Pet pozivov k ukrepanju.

Kot prvo politične voditelje pozivajo k iskanju rešitev, da se konflikti končajo takoj, vključno s takojšnjim ponovnim odprtjem vseh črnomorskih pristanišč. Poleg tega jih pozivajo, da zagotovijo odprto trgovino in povezave za dostavo žita, nafte in goriv.

Pod tretjo točko so zapisali zahtevo za podporo in pridružitev globalnim in regionalnim pobudam za boj proti globalni lakoti in negotovi preskrbi s hrano. Vodilne države bi morale tudi zapolniti trenutno vrzel v financiranju WFP, saj bi tako zagotovili, da se trenutne krize ne pomnožijo ali da se število lačnih oseb ne poveča.

Na koncu pa pozivajo k investicijam v strateške razvojne rešitve, ki bi pripomogle k odpornim skupnostim in podnebnim ukrepom, socialni zaščiti in trajnostnim prehranskim sistemom. Tako bi omogočili humanitarnim in razvojnim organizacijam, da dolgoročno spremenijo življenja.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice