Nemška ministrica opozarja na prihajajočo lakoto, Združeni narodi opozarjajo na milijone ton blokiranega žita v Ukrajini
Na vsakem koraku lahko opazimo višanje cen. Višajo se tako cene osnovnih živil, ki so nujno potrebna za preživetje, kot tudi goriva ter materialov in pripomočkov za gradnjo ali obnovo. V aprilu naj bi se svetovne cene živil sicer nekoliko znižale, vendar še vedno ostajajo nad »normalno« ravnjo.
Nemška ministrica za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Svenja Schulze, je v intervjuju za nemški Bild opozorila, da svetu zaradi vrtoglavih cen hrane grozi huda kriza.
»Zaradi koronavirusa, ekstremnih suš in zdaj vojne so se cene hrane po vsem svetu zvišale za tretjino in so zdaj na rekordnih ravneh. Svetovni program za hrano ocenjuje, da več kot 300 milijonov ljudi trpi zaradi akutne lakote, svoje napovedi pa mora nenehno popravljati navzgor. Grenko sporočilo je, da se soočamo z najhujšo lakoto po drugi svetovni vojni z milijoni mrtvih,« je razložila v vprašanju o uničenem pridelku v Ukrajini zaradi vojne.
Vir slike: Niels Starnick/BILD.
Schulze se zaradi lakote ne strinja s predelavo žita v zeleno gorivo. Poudarila je, da v Nemčiji 4,4 odstotka goriva predstavlja hrana in to bi bilo potrebno zmanjšati na nič. »V Nemčiji vsako leto v rezervoarje avtomobilov nalijemo 2,7 milijarde litrov goriva iz rastlinskih olj. To je skoraj polovica ukrajinskega pridelka sončničnega olja,« je dodala.
Na vprašanje o tem, kakšno vlogo ima ruski predsednik Vladimir Putin v tej krizi s hrano je dejala, da izkorišča dejstvo, da je veliko držav po svetu odvisnih od ruskih in ukrajinskih kmetijskih proizvodov.
»Ukradel je žito Ukrajini in ga bo delil le z državami, ki so nedvoumno prorusko naravnane. Na Generalni skupščini Združenih narodov 40 držav, ki zajemajo polovico svetovnega prebivalstva, Putinove agresije ni obsodilo,« je povedala in dodala, da je to posledica izsiljevanja s hrano.
Ministrica zato meni, da držav, ki Putinu niso obrnile hrbta, Nemčija ne sme izključiti, ampak jim pomagati, da dosežejo neodvisnost od Rusije. »Zato sem pravkar odobrila dodatnih 50 milijonov evrov [pomoči] za Moldavijo in 27 milijonov evrov za Gruzijo. Moldavija je izjemno odvisna od ruske elektrike in plina, obe državi pa se upravičeno bojita ruske agresije.«
Svetovno program za hrano poziva k prostemu pretoku hrane iz Ukrajine
Svetovni program ZN za hrano (WFP) je nekaj dni nazaj pozval k ponovnemu odprtju pristanišč na območju Odese v južni Ukrajini, da bi se lahko hrana, ki se proizvaja v državi, prosto pretakala v preostali svet, preden trenutna svetovna lakota uide izpod nadzora, so zapisali v izjavi za javnost.
»Trenutno so ukrajinski silosi za žito polni. Hkrati pa 44 milijonov ljudi po vsem svetu koraka proti lakoti. Ta pristanišča moramo odpreti, da se lahko hrana premika v Ukrajino in iz nje. Svet to zahteva, ker je na stotine milijonov ljudi po vsem svetu odvisnih od teh zalog,« je dejal izvršni direktor WFP David Beasley.
Vir slike: Alexander RekaTass/Getty Images.
Ker so pristanišča blokirana zaradi vojne, milijoni ton žita ležijo v silosih v Odesi in drugih ukrajinskih pristaniščih na Črnem morju. Žito je obtičalo tudi na ladjah, ki se zaradi konflikta ne morejo premikati.
Če se pristanišča ne bodo ponovno odprla, ukrajinski kmetje ne bodo imeli kam shraniti naslednje letine v juliju in avgustu. Rezultat bodo gore žita, ki bo propadlo, medtem ko se svet bori z že tako katastrofalno globalno krizo lakote.
»Zmanjkuje nam časa in stroški neukrepanja bodo višji, kot si lahko kdo predstavlja. Pozivam vse vpletene strani, naj dovolijo, da ta hrana pride iz Ukrajine tja, kjer je obupno potrebna, da bi lahko preprečili grozečo nevarnost lakote,« je dodal direktor.
Pred vojno je bila večina hrane, ki jo je proizvedla Ukrajina – količina zadošča za 400 milijonov ljudi – izvožena skozi sedem pristanišč v državi. V osmih mesecih pred začetkom konflikta je skozi pristanišča prešlo skoraj 51 milijonov metričnih ton žita.
Motnje, ki jih je povzročila vojna, so cene na trgih živilskih surovin že dvignile precej nad rekordne vrednosti, dosežene v začetku tega leta. V mesecu po začetku krize so se izvozne cene pšenice in koruze zvišale za 22 oziroma 20 odstotkov, poleg strmih rasti v letih 2021 in v začetku leta 2022.
Vir slike: World Atlas.
Po podatkih ameriškega ministrstva za trgovino je kmetijska moč Ukrajine delno povezana z njeno rodovitno črno zemljo. V državi namreč najdemo kar 25 odstotkov svetovnih nahajališč te zemlje, piše portal Investment Monitor.
Črna zemlja pokriva približno 230 milijonov hektarjev po vsem svetu in po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo predstavlja zelo rodovitna tla, bogata z minerali in organskim ogljikom. Večinoma jo najdemo v Rusiji, Ukrajini, ZDA in severnem Kazahstanu, nekaj manjših zaplat pa je tudi v srednji Evropi.
Powered by Contextual Related Posts
