Naprej na vsebino

Svetovne cene živil so se aprila znižale za skoraj šest odstotkov

Po rekordnem skoku v marcu so se svetovne cene živil aprila spustile, najbolj opazna pa so predvsem znižanja cen rastlinskih olj in žit, so v petek sporočili iz Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).

Indeks cen hrane, ki ga vodi FAO, je aprila 2022 v povprečju znašal 158,5 točke, kar je 0,8 odstotka manj od rekordne vrednosti, ki je bila dosežena marca. Indeks, ki spremlja mesečne spremembe mednarodnih cen košarice živil, s katerimi se običajno trguje, je ostal za 29,8 odstotka višji kot aprila 2021.

Indeks cen rastlinskega olja je aprila v povprečju znašal 237,5 točke, kar je 14,3 točke (5,7 odstotka) manj od njegove vrednosti v mesecu pred tem, vendar je vseeno ostal izrazito nad ravnjo iz prejšnjega leta. Kot sporočajo iz FAO, je znižanje posledica tega, da se je povpraševanje po palmovem, sončnične in sojinem olju umirilo. Nadaljnje znižanje mednarodnih cen so sicer zadržale negotovosti glede izvoza iz Indonezije, ki velja za vodilno svetovno izvoznico palmovega olja.

Gibanje indeksa cen hrane v realnih in nominalnih vrednostih. Vir slike: FAO.
Gibanje indeksa cen hrane v realnih in nominalnih vrednostih.
Vir slike: FAO.

»Rahlo znižanje indeksa je dobrodošlo olajšanje, zlasti za države z nizkimi dohodki, ki se soočajo s pomanjkanjem hrane, vendar cene hrane še vedno ostajajo blizu nedavnih najvišjih vrednosti, kar odraža vztrajno omejenost trga in predstavlja izziv za svetovno prehransko varnost za najbolj ranljive,« je dejal glavni ekonomist FAO Máximo Torero Cullen.

Indeks cen žit se je aprila znižal za 0,7 točke, za kar je odgovoren predvsem 3-odstotni padec svetovnih cen koruze. Mednarodne cene pšenice, na katere so močno vplivale nadaljnje blokade pristanišč v Ukrajini in zaskrbljenost zaradi razmer glede pridelkov v Združenih državah Amerike, prav tako pa tudi večje pošiljke iz Indije in Rusije, so se zvišale za 0,2 odstotka.

Mednarodne cene riža so se v primerjavi z marcem povišale za 2,3 odstotka, na kar je vplivalo visoko povpraševanje s strani Kitajske in Bližnjega vzhoda.

Indeks cen sladkorja se je medtem povečal za 3,3 odstotka, za kar so odgovorne predvsem višje cene etanola, ki ga pridobivajo iz sladkornega trsa, in zaskrbljenost glede slabega začetka letošnje žetve v Braziliji, ki je največja izvoznica sladkorja na svetu.

Mednarodne cene pšenice so se zvišale. Vir slike: Pixabay.
Mednarodne cene pšenice so se zvišale.
Vir slike: Pixabay.

Indeks cen mesa se je v aprilu glede na prejšnji mesec zvišal za 2,2 odstotka in postavil nov rekord. Zvišanje je bilo opaziti pri cenah perutnine in govejega meso. Na cene perutninskega mesa so vplivale motnje pri izvozu iz Ukrajine in naraščajoči izbruhi ptičje gripe na severni polobli. Nasprotno pa so bile cene ovčjega mesa v povprečju nekoliko nižje.

Indeks cen mleka in mlečnih izdelkov se je prav tako zvišal za 0,9 odstotka zaradi stalnega globalnega pomanjkanja, saj je proizvodnja mleka v Zahodni Evropi in Oceaniji še naprej nižja od sezonskih ravni. Najbolj so se zvišale svetovne cene masla, na kar je vplivalo povečanje povpraševanja, povezano s trenutnim pomanjkanjem sončničnega olja in margarine.

Pričakuje se padec pri trgovanju z žiti

Pri FAO so objavili tudi novo poročilo o ponudbi in povpraševanju z žiti, v katerem so predstavili napovedi, ki kažejo na verjeten 1,2-odstotni upad svetovne trgovine z žiti v tržnem letu 2021/22 v primerjavi s prejšnjim letom.

Upad je povezan s koruzo in drugimi krmnimi žiti, medtem ko naj bi se obseg trgovine z rižem povečal za 3,8 odstotka, s pšenico pa za en odstotek.

Glede na to, da so požeti že skoraj vsi pridelki za cikel 2020/21, FAO ocenjuje svetovno proizvodnjo žit na 2.799 milijonov ton, kar je 0,8-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2019/20. Svetovna poraba žit za obdobje 2021/22 pa naj bi se glede na predhodno leto povečala za 0,9 odstotka na 2.785 milijonov ton.

Nova ocena FAO za svetovne zaloge žita do konca sezone leta 2022 zdaj znaša 856 milijonov ton, 2,8 odstotka nad začetnimi ravnmi, kar je posledica povečanja zalog koruze, deloma zaradi ustavljenega izvoza iz Ukrajine. Če se napovedi in ocene uresničijo, bi razmerje med svetovnimi zalogami žit in porabo končalo obdobje nespremenjeno na »relativno ugodni ravni ponudbe« 29,9 odstotka, navaja FAO.

Trgovanje z žiti bi se lahko zmanjšalo. Vir slike: Cropwatch.
Trgovanje z žiti bi se lahko zmanjšalo.
Vir slike: Cropwatch.

FAO še vedno pričakuje, da se bo svetovna proizvodnja pšenice leta 2022 povečala na 782 milijonov ton. Ta napoved vključuje pričakovano 20-odstotno zmanjšanje pridelave na kmetijskih površinah v Ukrajini, pa tudi manjši pridelek zaradi suše v Maroku.

Za krmna žita je v poročilu navedeno, da je Brazilija na poti, da bo leta 2022 požela rekordni pridelek koruze v višini 116 milijonov ton, medtem ko bodo vremenske razmere verjetno zmanjšale pridelek koruze v Argentini in Južni Afriki. Začetne raziskave sajenja kažejo, da se bodo površine koruze v Združenih državah Amerike verjetno zmanjšale za 4 odstotke, predvsem zaradi zaskrbljenosti glede visokih stroškov gnojil in drugih vhodnih stroškov.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice