Svetovni dan hrane: na svetu se danes proizvede dovolj hrane za vsakogar
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je za letošnji svetovni dan hrane, ki ga obeležujemo jutri, v nedeljo, 16. oktobra, izbrala temo »Nikogar ne puščamo ob strani: boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje«.
Morda vas bo zanimalo tudi:
Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani: izgubo hrane moramo prepoloviti
Letošnji svetovni dan hrane je osredotočen na prehod na trajnostne prehranske sisteme, so sporočili iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.
Čeprav smo pri gradnji boljšega sveta napredovali, smo pri tem za seboj pustili preveč ljudi. To so ljudje, ki nimajo koristi od človeškega razvoja, inovacij ali gospodarske rasti, so zapisali pro FAO.
Dejstvo je, da si na milijone ljudi ne more privoščiti zdravega prehranjevanja, zaradi česar so izpostavljeni visokemu tveganju prehranske negotovosti in podhranjenosti. Vendar pa težava ni toliko v pomanjkanju hrane, kot pri njeni porazdelitvi. Danes se namreč proizvede dovolj hrane za vse ljudi na planetu.
Dostop in razpoložljivost hrane pa vedno bolj ovirajo številni izzivi, vključno s pandemijo covida-19, konflikti in mednarodnimi napetostmi, podnebnimi spremembami, neenakostjo ter naraščajočimi cenami.
Po vsem svetu več kot 80 odstotkov skrajno revnih živi na podeželju in mnogi se za svoje preživetje zanašajo na kmetijstvo in naravne vire. FAO opozarja, da jih običajno najbolj prizadenejo naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, sami pa so pogosto zapostavljeni zaradi svojega spola, etničnega porekla ali statusa. Le s težavo se prebijejo do usposabljanja, financ, inovacij ali novih tehnologij.
FAO zato poziva k prehodu na trajnostne prehranske sisteme. »Cilj se zdi zelo ambiciozen, v prvi vrsti pa ga bomo skušali zagotoviti z novim slovenskim Strateškim načrtom skupne kmetijske politike 2023-2027, s katerim naslavljamo dolgoročno prehransko varnost, zeleni preboj in trajnostni razvoj kmetijstva, gozdarstva, živilske industrije in podeželja,« je izpostavila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko.
V Sloveniji predstavlja hrana v povprečju 15,2 odstotka porabe slovenskih gospodinjstev (SURS). Dejstvo je, da Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva vseh potreb in je neto uvoznica hrane, opozarjajo na ministrstvu.
Samooskrba je praviloma višja in bolj stabilna pri živinorejski proizvodnji (razen prašičereje), pri rastlinski proizvodnji pa lahko precej niha zaradi letine in močnega vpliva podnebnih razmer (toča, suša, pozeba), zaradi geografskih značilnosti, majhnih in razdrobljenih kmetij ter nezadostnega poslovnega in proizvodnega povezovanja za uspešen skupen nastop na trgu.
Pri sektorjih, kot je zelenjava, sadje, krompir in prašičje meso, vlada na slovenskem trgu pomanjkanje in so zato v pretežni meri odvisni od uvoza.
Stopnje samooskrbe so bile lani na letni ravne višje pri mesu, mleku in jajcih, znižale pa so se pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju in medu.
»V kontekstu prehranske in energetske draginje ter podnebnih in okoljskih izzivov je ključna usmeritev strateškega načrta trajnostna pridelava hrane na celotnem območju države in povečanje samooskrbe, pri čemer so pomembna vsa območja in vsa kmetijska gospodarstva, ne glede na velikost, usmeritev ali tržno usmerjenost,« je dodala ministrica.
Glede na globalne krize so globalne rešitve bolj potrebne kot kdaj koli prej, so še opomnili na FAO. Če si prizadevamo za boljšo proizvodnjo, boljšo prehrano, boljše okolje in boljše življenje, lahko preoblikujemo kmetijsko-živilske sisteme in bolje gradimo naprej z izvajanjem trajnostnih in celostnih rešitev, ki upoštevajo razvoj na dolgi rok, rast vključujoče ekonomije in večjo odpornost.
Powered by Contextual Related Posts
