Skip to content

Vlada regulirala ceno zemeljskega plina za sisteme daljinskega ogrevanja

»Danes smo na vladi uspeli sprejeti dopolnitev uredbe, ki na novo ureja ceno zemeljskega plina za vse sisteme daljinskega ogrevanja, ki kot vhodni energent uporabljajo zemeljski plin,« je danes na konferenci po seji vlade povedal Bojan Kumer, minister za infrastrukturo.

Morda vas bo zanimalo tudi:

Dogovor je dosežen: v Turčiji bo vozlišče plina, ki bo na voljo tudi evropskim državam

Po njegovih besedah so s tem dosegli zamejitev končne cene daljinske toplote za vse sisteme daljinskega ogrevanja v Sloveniji. Glede na lansko leto so cene na trgih višje tudi za štirikrat, zato so se v zadnjem času pojavile namere, da bi se cene za odjemalce z začetkom prihodnjega leta povišale, je razložil.

Minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Vir slike: Vlada RS.
Minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Vir slike: Vlada RS.

V nadaljevanju je predstavil tudi prihranek, ki ga bodo deležni uporabniki v štirih največjih sistemih daljinskega ogrevanja v Sloveniji. V Mariboru bo tako položnica nižja za 122,25 evra, na Jesenicah za 146,16 evra, v Trbovljah za 183,49 evra, v Novi Gorici pa bo mesečni prihranek segel do 122,79 evra. »To je primerjava z najavljenimi tržnimi cenami, v kolikor vlada ne bi posegla z regulacijo,« je dodal.

Omenjeni sistemi imajo pretežno kot vhodni energent določen zemeljski plin, zato se tam povišane cene na trgih najbolj poznajo. Pri ostalih sistemih zemeljski plin predstavlja stranski energent, je še povedal Kumer.

Cene so sicer še vedno višje kot so bile lani, to pa tudi zato, ker so »v pretekli zimi sistemi daljinskega ogrevanja nakupovali zemeljski plin leto ali pa celo dve leti nazaj in so te cene seveda bile popolnoma neprimerljive,« je pojasnil minister.

Vlada je ob tem med zaščitene odjemalce umestila tudi vrtce, osnovne šole in zdravstvene domove, kar pomeni, da regulirana cena s 1. novembrom velja tudi za njih.

Ob novinarskem vprašanju glede stanja zalog plina po Evropski Uniji je minister zatrdil, da je »skrb popolnoma odveč, saj so skladišča skoraj 100-odstotno napolnjena.« Nekatera skladišča so že čisto polna, v splošnem pa naj bi se približevali 95-odstotni povprečni napolnjenosti.

Po podatkih Evropskega sveta je bila oktobra 2022 povprečna stopnja napolnjenosti skladišč plina med državami članicami nad 92 odstotkov. Dogovorjeni cilj EU znaša 85 odstotkov do konca leta 2022. Zaloge se po uredbi, sprejete junija letos, lahko delijo po vsej Uniji v duhu solidarnosti.

Rezervoarji za plin v Hamburgu, Nemčija. Vir slike: Shutterstock.
Rezervoarji za plin v Hamburgu, Nemčija. Vir slike: Shutterstock.

Večina držav članic ima na svojem ozemlju skladišča plina. Skladiščne zmogljivosti v Nemčiji, Italiji, Franciji, Nizozemski in Avstriji predstavljajo dve tretjini skupne zmogljivosti EU.

Države, ki nimajo svojih skladišč (med katere spada tudi Slovenija), morajo 15 odstotkov svoje letne domače porabe plina shraniti v drugih državah članicah in bodo tako imele dostop do zalog plina, shranjenih v teh državah.

»Ta mehanizem krepi varnost oskrbe EU s plinom, hkrati pa deli finančno breme polnjenja skladiščnih zmogljivosti EU,« so pojasnili pri Evropskem svetu. »Države članice z manjšimi skladiščnimi zmogljivostmi bodo sodelovale s tistimi, ki imajo v lasti večje objekte, da bi si tako zagotovile rezerve.«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice