Naprej na vsebino

Dogovor je dosežen: v Turčiji bo vozlišče plina, ki bo na voljo tudi evropskim državam

Rusija in Turčija sta se dogovorili o vzpostavitvi plinskega vozlišča, je po poročanju ruske državne tiskovne agencije RIA Novosti v sredo povedal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.

Preberite tudi:

Vlada RS: Zanesljivost dobave z zemeljskim plinom ni ogrožena, za dokapitalizacijo Geoplina bi potrebovali najmanj 200 milijonov evrov

»Evropa zdaj razmišlja, kako zagotoviti energijo v prihajajočem zimskem obdobju. Mi, hvala Alahu, nimamo takšnega problema. Še več, na našem zadnjem srečanju [z ruskim predsednikom] Putinom smo se dogovorili, da bomo v Turčiji ustvarili plinsko vozlišče. Kot je sam napovedal, bo Evropa lahko dostopala do ruskega plina preko Turčije,« je dejal.

O ustanovitvi plinskega vozlišča v Turčiji so med ruskim in turškim predsednikom tekle razprave že prejšnji teden v kazahstanski prestolnici Astana. »Turčija se je izkazala za najbolj zanesljivo pot za dostavo, tudi v Evropo,« je takrat povedal Putin.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Vir slike: Reuters.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Vir slike: Reuters.

Kot poročajo pri ruski tiskovni agenciji Tass, je Putin skozi to vozlišče predlagal preusmeritev plina, katerega tranzit prek Severnega toka ni več mogoč. Po njegovih besedah bo morda potrebno zgraditi še en plinovodni sistem, prek katerega se bo plin dobavljal tretjim državam, predvsem evropskim, če bodo za to zainteresirane.

Erdogan je prepričan, da bi morali vozlišče vzpostaviti čim prej, najprimernejše mesto zanj pa je regija Trakija v evropskem delu Turčije. Kasneje je Putin dodal, da bi ustanovitev vozlišča omogočila mirno reguliranje cene »na normalni, tržni ravni, brez kakršnegakoli političnega prizvoka«.

Ruski plin v Evropi

Po podatkih analitične družbe Rystad Energy je skupni izvoz ruskega plinskega podjetja Gazprom v Evropo, vključno s plinovodom TurkStream, ki poteka od Rusije do Turčije, septembra padel na 70 do 80 milijonov kubičnih metrov na dan. V lanskem septembru je bil izvoz na ravni 380 milijonov kubičnih metrov dnevno. Danes ruski delež pri nakupu plina s strani EU ne presega deset odstotkov.

Dobava plina iz Rusije preko Severnega toka je bila prekinjena že konec septembra zaradi eksplozij na ceveh, ki prečkajo Baltsko morje. Uničenih naj bi bilo vsaj 50 metrov podvodnega cevovoda, ki je ruski plin dovajal v Nemčijo.

Posnetek Danskih obrambnih sil, ki prikazuje uhajanje plina iz cevovodov. Vir slike: Danske obrambne sile.
Posnetek Danskih obrambnih sil, ki prikazuje uhajanje plina iz cevovodov. Vir slike: Danske obrambne sile.

V videoposnetku, ki ga je s podvodnim dronom posnelo norveško robotsko podjetje, objavil pa ga je švedski časopis Expressen, je mogoče opaziti ogromno razpoko v cevi Severnega toka 1,80 metrov pod gladino morja. »Le skrajna sila lahko upogne tako debelo kovino na tak način,« je za Expressen povedal upravljavec drona Trond Larsen.

Danska policija meni, da so »močne eksplozije« naredile več lukenj tudi v novejšem Severnem toku 2, je poročala BBC. Še vedno ni znano, kdo je za eksplozije odgovoren, obstajajo pa celo sumi na sabotažo.

Kremelj je zahodne preiskovalce obtožil, da želijo za škodo okriviti Rusijo. »Osnovna logika« pove, da poškodovanje plinovoda ni bilo v ruskem interesu, je v torek dejal tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.

»Nemčija se je osvobodila odvisnosti od ruskega plina«

Nemški kancler Olaf Scholz je v četrtek zatrdil, da se je Nemčija že rešila odvisnosti od ruske oskrbe s plinom in želi zmanjšati porabo plina za 20 odstotkov.

»Vesel sem, da smo se na evropski ravni uspeli dogovoriti o cilju zmanjšanja porabe plina za 15 odstotkov. To je močan znak evropske solidarnosti, tudi glede naše države, ki je bila do sedaj še posebej odvisna od ruskega plina,« je dejal Scholz. »Konec koncev smo se te odvisnosti osvobodili in v zimo vstopamo dobro pripravljeni.«

Nemški kancler Olaf Scholz med četrtkovim govorom v parlamentu. Vir slike: Reuters.
Nemški kancler Olaf Scholz med četrtkovim govorom v parlamentu. Vir slike: Reuters.

Evropske države članice se že nekaj časa pogovarjajo o omejitvi cen zemeljskega plina, da bi zaustavile visoko inflacijo in preprečile recesijo. Medtem ko 15 držav, vključno s Francijo in Poljsko, pritiska na neko obliko omejitve, se soočajo z močnim nasprotovanjem Nemčije, največjega evropskega gospodarstva, in Nizozemske, velikega evropskega trgovskega središča s plinom, poroča Reuters.

Scholz je ob tem dejal, da politično vsiljena omejitev cen plina predstavlja tveganje, da bodo proizvajalci svoj plin prodajali drugje, kar pomeni, da bi lahko EU posledično prejela manj plina.

»EU se mora tesno usklajevati z drugimi porabnicami plina, kot sta Japonska in Koreja, da ne bi med seboj tekmovali,« je razložil. »Hkrati se moremo s proizvajalci pogovarjati tudi o primerni ceni. Prepričan sem, da imajo države, kot so ZDA, Kanada ali Norveška, ki z nami stojijo na strani Ukrajine, v interesu, da evropska energija ne cenovno nedostopna.«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

27 milijonov evrov za zaposlovanje mladih: subvencij skoraj več kot mladih, ki ustrezajo kriterijem

Od 16. avgusta naprej bo odprto javno povabilo delodajalcem za pridobitev subvencij za zaposlovanje brezposelnih mladih. Bo program dosegel cilje?

Prijava na e-novice