Skip to content

Nov izračun minimalnih življenjskih stroškov in dvig minimalne plače

Kako se bo v naslednjih mesecih dvigala minimalna plača? Na ministrstvu so predstavili načrt.

Z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS so sporočili, da bi minimalno plačo dvignili v dveh korakih.

Še letos bi minimalno plačo uskladili z novim zneskom minimalnih življenjskih stroškov in jo dvignili na 1.133,4 evra bruto oziroma 803,8 evra neto, kar pomeni približno 5,5-odstoten dvig v primerjavi s 1.074,43 evra bruto, kolikor znaša trenutno. Neto znesek bi se povišal za 3,2 odstotka, saj je trenutno določen pri 778,4 evra. Drugi korak bi sledil januarja prihodnje leto, ko bi nov znesek bruto minimalne plače uskladili z inflacijo.

Skladno z dvigom minimalne plače bi se uskladila tudi višina minimalne urne postavke za delo dijakov in študentov ter minimalne urne postavke za občasno in začasno delo upokojencev.

V petek bo predlog obravnaval Ekonomsko-socialni svet. »V zadnjih petih letih so nas kljub spremenjeni zakonodaji v rasti minimalne plače prehitele skorajda vse novejše države članice EU. Nemčija bo v letošnjem letu na primer minimalno plačo zvišala za 22,2 odstotka,« so poudarili na ministrstvu.

Dvig minimalne plače. Minimalni življenjski stroški so se zvišali za 9,2 odstotka na 669,83 evra. Vir slike: Moving APT.
Minimalni življenjski stroški so se zvišali za 9,2 odstotka na 669,83 evra. Vir slike: Moving APT.

Minimalni življenjski stroški so se v skladu z novim izračunom zvišali za 9,2 odstotka na 669,83 evra, medtem ko so po zadnjem izračunu iz leta 2017 znašali 613,41 evra.

Znesek minimalne plače se ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin, gibanja plač, gospodarskih razmer oziroma gospodarske rasti in gibanja zaposlenosti, določi v razponu med 120 in 140 odstotki minimalnih življenjskih stroškov. To pomeni, da mora nov znesek minimalne plače znašati najmanj 803,80 in največ 937,76 evra neto.

Po Zakonu o minimalni plači se mora ta v januarja uskladiti tudi z medletno rastjo cen življenjskih potrebščin. Pri tem se v izračun vzame stopnjo iz decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta.

Na ministrstvu so razložili, da je po podatkih Statističnega urada (SURS) iz meseca septembra k letni inflaciji v letu 2022 največ prispevalo zvišanje cen hrane (14,4 odstotka) in stroškov povezanih s stanovanji (16,2 odstotka).

»Gre za izdatke, ki v strukturi izdatkov najrevnejših gospodinjstev predstavljajo kar 45 odstotkov vseh izdatkov, v strukturi gospodinjstev z najvišjimi dohodki pa samo 22 odstotkov izdatkov,« so dodali. »Zaradi obsega nujnih izdatkov v strukturi stroškov gospodinjstva je tako učinek letne rasti cen na najrevnejša gospodinjstva bistveno višji od povprečne letne rasti cen.«

Dvig minimalne plače. Nemčija je v letošnjem letu minimalno plačo zvišala za 22,2 odstotka. Vir slike: Getty Images.
Nemčija je v letošnjem letu minimalno plačo zvišala za 22,2 odstotka. Vir slike: Getty Images.

V kolikor bi torej minimalno plačo uskladili le januarja z inflacijo, bi realna kupna moč najrevnejših gospodinjstev padla, njihov socialno-ekonomski položaj pa bi se še poslabšal.

Po podatkih Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer se Slovenija med državami članicami EU po višini minimalne plače v letu 2022 nahaja na osmem mestu s 1.074 evri, prvi je Luksemburg z 2.257 evri, zadnja pa Bolgarija s 363 evri.

Med leti 2017 in 2022 je najvišjo rast zakonsko določene minimalne plače v EU zabeležila Litva (82,5 odstotkov), najnižjo pa Malta (6 odstotkov). Slovenija se nahaja na devetem mestu (27,5 odstotka).

Leta 2022 bo Nemčija država z največjim zvišanjem minimalne plače. Julija se je zvišala z 9,82 na 10,45 evra na uro, nemški parlament pa se je v začetku junija odločil za nov enkratni dvig na 12 evrov na uro, ki je stopil v veljavo z oktobrom.

V letu 2022 je Slovenija zabeležila eno najnižjih rasti minimalne plače (4,9 odstotka), za njo so zaostale zgolj Slovaška (3,7 odstotka), Poljska (3,6 odstotka), Nizozemska (3,2 odstotka), Irska (2,9 odstotka), Malta (1 odstotek) in Latvija (brez dviga).

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

E-Študentski servis: »Zakaj je letos še večja ponudba del kot lani?«

Pri študentskem servisu opažajo povišano povprečno urno postavko, prav tako pa je večja tudi ponudba študentskih del.

Prijava na e-novice