Na referendumskem dnevu bomo volivci odločali o usodi treh zakonov in sicer:
- o Zakonu o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (OdZVRS-J)– vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-J), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 22. junija 2022?«;
- o Zakonu o spremembah Zakona o dolgotrajni oskrbi (OdZDOsk-A) – vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-A), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 21. julija 2022?«;
- o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija (OdZRTVS-1B) – vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1B), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 21. julija 2022?«.
Poudariti velja, da gre v vseh treh primerih za zavrnitveni referendum, pri katerem morata biti za uspeh izpolnjena tako relativna večina kot kvorum zavrnitve. Gre pravzaprav za dvostopenjsko ugotavljanje referendumskega izida. Najprej je treba ugotoviti, ali se je večina volivcev, ki so oddali veljavno glasovnico, izrekla proti zakonu ali ne. Če ta večina ni dosežena, zakon ni zavrnjen in se lahko razglasi. V nasprotnem primeru, če je večina volivcev glasovala proti zakonu, je treba ugotoviti, ali ta večina predstavlja najmanj petino vseh volilnih upravičencev. Nasprotnikom zakonskih rešitev je zadostno število volivcev na volišča doslej uspelo pripeljati dvakrat: volivci so leta 2015 zavrnili novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v preteklem letu pa novelo zakona o vodah.
Ali poenostavljeno: da bi zakonodajni referendumi o spremembah zakonov o vladi in o dolgotrajni oskrbi ter noveli zakona o RTVS uspeli, mora na vsakega izmed zgoraj navedenih vprašanj odgovoriti s PROTI skoraj 340.000 volivcev, saj je bilo po podatkih ministrstva za notranje zadeve 11. novembra v volilnih imenikih za glasovanje o treh zakonodajnih referendumih vpisanih 1.694.343 volilnih upravičencev.
Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije
Kampanja pred referendumom o spremembah zakona o vladi je tista, ki se kot kaže tudi organizatorjem referendumske kampanje zdi najmanj zanimiva. Vanjo se je vključilo deset organizatorjev.
Zakon, ki je predmet referenduma, določa, da bi Vlado RS po novem sestavljalo 20 ministrov, kar je trije več kot doslej, s preoblikovanjem resorjev bi dobili nove ministre za solidarno prihodnost, za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za naravne vire in prostor. Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in služba vlade za digitalno preobrazbo bi postali ministrstvi. Urad za Slovence v zamejstvu bi bil tako edini, ki bi ga še naprej vodil minister brez listnice.
Tisti, ki pozivajo h glasovanju PROTI menijo, da je ministrstev že sedaj dovolj, da je vladni aparat že sedaj preveč razbohoten (in drag), da je že sedaj treba potrkati na preveč vrat, preden se karkoli premakne.
Tisti, ki pozivajo h glasovanju ZA menijo, da se ima vsakokratna vlada pravico organizirati, kot želi, ter da bodo ministrstva vitkejša in operativnejša, čeprav jih bo več (a pri tem moramo volivci verjeti na besedo, novela zakona v nobenem členu ne omenja števila zaposlenih na posameznih ministrstvih). Za primerjavo: Nemčija je 40-krat večja in ima manj ministrstev kot Slovenija.
Zakonu o spremembah Zakona o dolgotrajni oskrbi
V referendumsko kampanjo o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi je vključenih 12 organizatorjev. Ne glede na to, v kaj vse nas te dni poskušajo prepričati, gre pri spremembi zakona skoraj da izključno za to, da se začetek izvajanja lani sprejetega zakona, ki sistemsko ureja področje dolgotrajne oskrbe, zamakne za eno leto. Zakon želi aktualna vlada zamakniti, ker v proračunu »ni sredstev« – in to kljub temu, da je v proračunu za leto 2023 predvideno znatno povečanje porabe in skoraj petmilijardno zadolževanje.
Zakon o dolgotrajni oskrbi bi se moral glede na starostno sliko v državi sprejeti in začeti izvajati že zdavnaj. Zakoni, ki parcialno urejajo posamezne dele ti. dolgotrajne oskrbe mnogokrat povzročajo več zmede kot prinašajo rešitev. Že leta 2017 so države članice EU dolgotrajno oskrbo opredelile kot eno izmed 20 pravic v okviru evropskega stebra socialnih pravic. Evropska komisija Slovenijo že vrsto let opozarja, da mora področje dolgotrajne oskrbe sistemsko urediti.
Tisti, ki pozivajo h glasovanju ZA menijo, da so spremembe nujne za ohranitev zdajšnjih pravic in pripravo podlag za izvedbo osnovnega zakona.
Tisti, ki pozivajo h glasovanju PROTI menijo, da je bilo za pripravo podlag dovolj časa in da bodo z zamikom uveljavitve osnovnega zakona uporabniki prikrajšani.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija
Zakon o spremembah namesto sedanjega 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta predvideva le en organ in sicer svet zavoda s 17 člani. Med temi 17 člani bi bilo šest predstavnikov zaposlenih in 11 predstavnikov javnosti. Med njimi bi po enega imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik republike na podlagi poziva registriranim verskim skupnostim, SAZU, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, krovna organizacija invalidskih organizacij, Varuh človekovih pravic, dva člana pa Nacionalni svet za kulturo. Državni zbor v svet zavoda ne bi imenoval predstavnikov. 17-članski svet zavoda bi imenoval in razreševal petčlanski finančni odbor.
RTVS bi namesto generalnega direktorja vodila in upravljala uprava, ki bi imela štirileten mandat in bi jo sestavljali štirje člani. V kolikor bo novela zakona uveljavljena, bo najpozneje 60 dni po uveljavitvi prenehal mandat vsem članom zdajšnjega programskega in nadzornega sveta.
Izmed vseh treh referendumskih kampanj, je ta zagotovo najbolj vroča. V kampanjo se je vključilo 27 organizatorjev. Zagovorniki novele želijo volivce prepričati, da bodo z novo ureditvijo umaknili politiko iz odločanja na RTVS in da bo ta neodvisna in avtonomna.
Nasprotniki, tisti, ki pozivajo h glasovanju PROTI, menijo, da je tako imenovana depolitizacija le nov izraz za političen prevzem RTVS, saj se ukinjata tako programski kot nadzorni svet, katerih naloga je, da zagotavljata nepristranskost in uravnoteženost, moti pa jih tudi, da je bila novela zakona sprejeta po nujnem postopku brez razprave. S tem, ko se državnemu zboru, ki predstavlja vse državljane, odvzame možnost imenovanja programskih svetnikov, in se le-ta prenaša na določene interesne skupine, se vpliv politike pravzaprav ne omejuje, temveč se daje večjo politično moč le nekaterim, je eden izmed argumentov proti.
Tisti, ki pozivajo h glasovanju ZA trdijo, da novela prinaša depolitizacijo javnega zavoda, saj je dosedanja ureditev, po kateri je 21 od 29 članov programskega sveta imenoval DZ, predstavljala preveliko tveganje za koncentracijo moči v enem političnem ali interesnem centru in da bo zmanjšanje števila članov sveta zavoda omogočilo bolj racionalno delovanje in znižalo stroške, ob tem pa število ostaja dovolj veliko, da bo svet odražal potrebno družbeno pluralnost oziroma uravnoteženost.
Niso pa se ZA opredelili niti vsi zaposleni na RTVS. Med drugim je daljše pojasnilo, zakaj bo glasovala proti, na svojem FB profilu objavila novinarka s 35-letnim stažem Rosvita Pesek. »V koristnost in splošno dobrobit novega zakona namreč NE verjamem. Z njim bomo dobili novo vodstvo, to že. A to je daleč premalo. Če bomo z vsako menjavo oblasti – na osi t .i. levo in t. i. desno spreminjali zakon, zato da si bodo novi oblastniki lahko postavili všečno in naklonjeno vodstvo RTV-ja, potem to ni rešitev za RTVS. Sploh ni nobena rešitev!« je zapisala.
Volivci lahko na volišču izbirajo, za koliko referendumov bodo glasovali
Razpisani so trije referendumi, vsak volivec pa se na volišču odloči, ali bo glasoval za vse tri referendume ali samo za enega ali pa za dva, so sporočili iz Državne volilne komisije (DVK). V volilni imenik se bo torej volivec podpisal bodisi trikrat, dvakrat ali enkrat- za vsak referendum posebej, in toliko bo prejel glasovnic: največ tri in najmanj eno. O vsakem posameznem referendumu volivec glasuje tako, da obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI« (torej za uveljavitev zakona ali proti uveljavitvi zakona).
