Nizozemskim kmetom za doseganje podnebnih ciljev grozijo prisilni odkupi

Prisilni odkupi ali celo razlastitve privatnega zemljišča, v mnogih primerih kmetijske zemlje, tudi v Sloveniji niso neznanka. Nemalokrat se zgodi, da ko se lastnik v primeru gradnje ceste ali objekta, pri katerem gre za javno korist, ne strinja z odkupno ceno zemljišča v njegovi lasti, ki je potrebno za izgradnjo »javnega dobra«, v skladu z veljavno zakonodajo in predpisanimi postopki sledi postopek razlastitve.
Na nizozemskem pa se je vlada odločila za drastično razlastninjenje. V skladu z ambicioznimi načrti EU za zmanjšanje izpustov dušikovega oksida, mora Nizozemska le-te do leta 2030 v nekaterih pokrajinah zmanjšati za 70 odstotkov, v samih naravnih rezervatih (območje Nature) pa je predvideno celo 95-odstotno zmanjšanje. Kot kaže, so bili kot največji (če ne kar edini) krivci za nastanek emisij prepoznani kmetje. Nizozemska agencija za okolje je opozorila, da domorodne vrste na Nizozemskem izginjajo hitreje kot v preostali Evropi in da je biotska raznovrstnost ogrožena. Posledično želi nizozemska vlada okoljski mandat Evropske unije za zmanjšanje emisij izpolniti z nacionalizacijo in zaprtjem 2000 – 3000 kmetij.
Možnost obveznega odkupa in razlastitve kmetov je bila na Nizozemskem prvič omenjena v vladnem raziskovalnem poročilu, ki opisuje 30-odstotno zmanjšanje živine do leta 2030. Ko je bilo poročilo v začetku septembra 2021 objavljeno, si verjetno nihče ni predstavljal, da bo do tega res prišlo. A so se motili. Nizozemska vlada se je odločila za odkup do 3000 kmetij z največjo onesnaženostjo in večjih industrijskih onesnaževalcev (med te spadajo podjetja Tata Steel, letališče Schiphol, rafinerije v lasti Shell, BP in Esso, kemikalije Dow in industrijska podjetja, kot sta Olam Cacoa in Cargill Cacoa), da bi zmanjšala emisije amonijaka in dušikovega oksida.

Nizozemski kmetje proti vladnim načrtom za zmanjšanje emisij protestirajo že tri leta, še posebej intenzivno letos od junija naprej, o čemer smo že poročali. Še posebej kmete jezi, da enake omejitve količin dušika, predlagane v imenu boja proti podnebnim spremembam, ne bodo veljala za letalsko industrijo in mnoga druga velika podjetja. Ob napovedi obveznega odkupa kmetij pa so ponovno sedli na traktorje in se podali na proteste.
Če prostovoljni odkupi ne bodo uspešni, bodo sledili prisilni odkupi
Po poročanju The guardian naj bi nizozemska ministrica za naravo in omejevanje dušika Christianne van der Wal dejala, da bodo kmetje, v kolikor se bodo strinjali, da kmetije zapustijo, prejeli več denarja, kot so njihove kmetije v resnici vredne.
V kolikor prostovoljni odkupi ne bodo uspešni, bodo v prihodnjem letu sledili prisilni odkupi. Predstavnik za stike z javnostjo na nizozemskem kmetijskem ministrstvu je za Guardian povedal, da bo kmetom na voljo širok nabor možnosti in sicer od inovacij za zmanjšanje emisij, prehod na novo vrsto poslovanja pa tudi, da svojo dejavnost prestavijo ali »prostovoljno zaustavijo«. Shema bo sestavljena tako, da bo čim bolj privlačna za kmete, da bi se jih čim več odpovedalo kmetovanju.
Kmetije ali stanovanjske hiše
Med pomembnimi razlogi za zgoraj omenjene vladne ukrepe je razsodba nizozemskega državnega sveta iz leta 2019, iz katere izhaja, da je PAS-melding shema trgovanja z dušikovimi terminskimi pogodbami za kmete in industrijska podjetja, nezakonita. Na osnovi te sheme namreč ni bilo mogoče dokazati, da razvoj industrije ne škoduje Naturi 2000. Razsodba je določila, da je za vsako novo dejavnost, ki izpušča dušik, vključno s kmetijstvom in gradnjo, potrebno pridobiti dovoljenje. To je preprečilo širitev mlečnih, prašičjih in perutninskih farm, ki so glavni viri dušika.
Odločitev sodišča je privedla do začasne ustavitve gradnje in omejitve hitrosti na100 km/h na cestah, okoli 2500 kmetij pa je v hipu postalo nezakonitih. Druga sodba Raad van State je potrdila, da so za gradbene projekte potrebna posebna dovoljenja, zaradi česar so vladni načrti za izgradnjo 900.000 nujno potrebnih domov, vetrnih elektrarn in vitalne infrastrukture ustavljeni.
Posledično je pritisk na kmetijski sektor izreden. V očeh drugih zdaj razmeroma majhen del gospodarstva blokira ostalo družbo. Nezadovoljstvo nad kmeti, ki poskušajo rešiti svoje kmetije, glasno izražajo tudi podnebni aktivisti.
»Nizozemski kmetje protestirajo proti odločitvi Nizozemske o zaprtju 3000 kmetij zaradi “okoljskih” predpisov EU. Svetovni gospodarski forum, ki vlado podpira, je poslal svoje podnebne aktiviste, da bi se spravili nad miroljubne protestnike, ki so poskušali rešiti svoje družinske kmetije,« se glasi eden od zapisov na Twitterju. V priloženem posnetku pa vidimo, kako so se podnebni aktivisti znesli nad protestniki.
Česar se kot kaže vsi, ki v kmetih vidijo le tiste, ki delajo škodo in povzročajo težave, ne zavedajo, je to, da bo hrana z vsako propadlo kmetijo še dražja. In da bo, v kolikor pustimo evropsko kmetijstvo izdahniti z namenom varovanja okolja, še vedno treba jesti. Le da bomo uvažali še več, še dlje in iz držav, kjer so okoljski standardi mnogo bolj ohlapni kot v EU. S tem pa ne le, da ne bomo rešili planeta, ampak bomo še dodatno škodili tudi lastnemu zdravju.