Skip to content

Kako si evropske države med seboj delijo elektriko? Bi se lahko elektroenergetski sistem znašel v težavah?

Konec meseca februarja se je začela vojna v Ukrajini. Ruski vojaki so prestopili mejo in začelo se je obdobje, ki je prineslo mnoge nepričakovane posledice. Ena izmed teh je bila tudi negotovost glede elektrike in ogrevanja za državljane evropskih držav članic. Zato je v tem obdobju še kako pomembna čezmejna medsebojna izmenjava električne energije.

Medtem ko je pomanjkanje plina sprva sprožilo energetsko krizo, se zdaj pričakuje, da bo najbolj obremenjeno električno omrežje, ki je deloma odvisno od plina.

Milo vreme je nekoliko izboljšalo mračne obete za to zimo, vendar bodo prihodnji meseci in leta najtežja preizkušnja, s katero se je kdaj soočilo evropsko električno omrežje, sta opozorila Leslie Hook in Nathalie Thomas v poročilu za Financial Times.

Že od devetdesetih let prejšnjega stoletja si države v Evropi čezmejno delijo vse večjo količino električne energije prek debelih bakrenih kablov. V običajnem letu se med državami izmenja več kot 15 odstotkov celotne električne energije v Evropi.

Zemljevid mednarodnih povezav, po katerih si EU države izmenjujejo električno energijo. Vir slike: FT.
Zemljevid mednarodnih povezav, po katerih si EU države izmenjujejo električno energijo. Vir slike: FT.

Ko določena država proizvede premalo energije, lahko preostanek na tak način uvozi, ob presežku pa jo izvozi. Ko neka elektrarna odpove ali se pojavijo ekstremne vremenske razmere, morajo evropske članice vedeti, da se lahko zanesejo na svoje sosede pri uvozu električne energije, ki jo potrebujejo.

Pri tem je infrastruktura bistvenega pomena. Povezava izoliranih elektroenergetskih sistemov je zato nujna za zanesljivost oskrbe, pojasnujejo pri Evropski komisiji.

Zanesljive meddržavne povezave torej zmanjšujejo tveganje izpadov električne energije, zmanjšujejo potrebo po gradnji novih elektrarn in olajšajo upravljanje obnovljivih virov energije, kot sta sonce in veter. Na primer, presežek obnovljive energije, proizvedene v eni državi, se lahko prek novih povezav uporabi v drugi državi, kjer je povpraševanje po električni energiji veliko.

Evropska unija je za vsako državo članico postavila cilj medsebojne povezanosti v višini vsaj 15 odstotkov do leta 2030. To pomeni, da bi morala do takrat imeti vsaka država vzpostavljene električne kable, ki omogočajo, da se vsaj 15 odstotkov električne energije, proizvedene na njenem ozemlju, prenese čez njene meje v sosednje države.

Leta 2021 je 16 držav sporočilo, da so na dobri poti, da dosežejo ta cilj do leta 2030, ali pa so cilj že dosegle, vendar je v nekaterih regijah potrebnih še več medsebojnih povezav, so dejali pri Komisiji.

Vodilni s področja energetike opozarjajo na katastrofalne posledice, če EU države prenehajo z izvozom elektrike. Vir slike: Flickr.
Vodilni s področja energetike opozarjajo na katastrofalne posledice, če EU države prenehajo z izvozom elektrike. Vir slike: Flickr.

V poročilu pa pri Financial Times opozarjajo, da bi se lahko celoten sistem to in naslednjo zimo znašel v težavah. Plinska kriza v EU sovpada z drugimi težavami v elektroenergetskem sektorju, vključno z obsežnimi izpadi v veliki francoski jedrski floti in nizko proizvodnjo hidroelektrarn na Norveškem, so zapisali.

Od Nemčije do Slovaške se vlade že pogovarjajo o tem, ali naj zmanjšajo izvoz električne energije svojim sosedom, saj se doma soočajo s tveganjem izpadov električne energije in previsokimi cenami za podjetja in potrošnike.

»Če kdo v tem scenariju postane nacionalističen, je to lahko zelo nevarno,« je dejal Russell Hardy, izvršni direktor družbe Vitol, enega največjih svetovnih neodvisnih trgovcev z nafto, plinom in energijo. »Vsi smo odvisni drug od drugega v različnih obdobjih tedna ali ob različnih urah dneva. Po Evropi je sistem zelo sinhroniziran.«

Po podatkih Evropskega statističnega urada Eurostat je največje električne energije lani uvozil Luksemburg, največja izvoznica pa je bila Bolgarija. Slovenija se je prav tako znašla med državami, ki so električno energijo izvažale.

»Za nas kot energetski sektor je to zelo zaskrbljujoče,« je opozoril Kristian Ruby, generalni sekretar Eurelectric, sektorskega združenja, ki zastopa skupne interese elektrogospodarstva na vseevropski ravni. »Za posamezne [države] morda obstaja spodbuda, da izberejo samostojno strategijo, toda za evropsko družbo bo to absolutno škodljivo.«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Ladijske družbe na svoje križarke vabijo zaposlene, ki delajo na daljavo

Tisti, ki svoje službene obveznosti lahko opravljajo na daljavo, imajo več različnih možnosti, ko pride do izbire kraja za opravljanje dela.

Prijava na e-novice