Srbi so v etnično razdeljenem mestu Mitrovica na severu Kosova postavili nove barikade le nekaj ur zatem, ko je Srbija sporočila, da je njena vojska po tednih stopnjevanja napetosti med Beogradom in Prištino v najvišji bojni pripravljenosti.
»Predsednik Srbije (op. Aleksandar Vučič) je kot vrhovni poveljnik nocoj ukazal, da so srbske oborožene sile na najvišji stopnji bojne pripravljenosti, kar je pripravljenost do stopnje uporabe oborožene sile, to je oboroženega potenciala srbske vojske,« je dejal srbski obrambni minister Miloš Vučević. Vučić je prebivalce nagovoril kar prek Instagrama in napovedal, da bo prevzel vse ukrepe za zaščito srbskega naroda na severu Kosova.
Za napetosti je več razlogov
Registrske tablice: Zaostritev razmer med Prištino in Beogradom je konec oktobra povzročil ukrep zamenjave registrskih tablic. Kosovska vlada je novembra namreč napovedala, da mora okoli 10.000 kosovskih Srbov do aprila prihodnje leto srbske registrske tablice zamenjati s kosovskimi.
Srbi so se odzvali tako, da so množično zapustili kosovske institucije. Odpoved je dalo več sto policistov, sodnikov, tožilcev, odstopili so štirje župani v občinah s pretežno srbskim prebivalstvom ter deset poslancev kosovskega parlamenta in en minister. Konec novembra sta državi glede registrskih tablic dosegli dogovor: Kosovo ne bo zahtevalo preregistracije vozil, Srbija pa bo prenehala izdajati registrske tablice z oznakami kosovskih mest.
Občine, v katerih so odstopili župani, ostajajo brez vodstva vsaj do aprila 2023, saj so kosovske oblasti lokalne volitve, predvidene za 18. in 25. december, zaradi vse večjih etničnih napetosti in napadov na člane volilne komisije preložile.
Aretacija nekdanjega policista: Kosovska policija je 10. decembra letos aretirala nekdanjega srbskega policista zaradi suma kršitve ustavnega reda. Kosovski Srbi so se na to odzvali s postavitvijo barikad in zahtevali njegovo izpustitev. Z barikadami vztrajajo že 18 dni, kljub pozivom mednarodne skupnosti, naj jih odstranijo in omogočijo prosto gibanje prebivalstva.
Kosovo želi v EU: 14. decembra je Kosovo vložilo prošnjo za članstvo v EU-ju. Čeprav gre za zgolj simboličen korak, saj pet članic EU-ja (Španija, Romunija, Slovaška, Grčija in Ciper) Kosova sploh ne priznava kot države, je vloga prošnje v Srbiji požela mnogo ogorčenja.
Porfirije na severu Kosova nezaželen: Dodatne napetosti so včeraj zanetile domneve, da ima kosovska vlada pripravljen operativni načrt za odstranitev barikad na severu Kosova, pri tem pa naj bi jim pomagala misija zveze Nato na Kosovu (Kfor). Sodu je dokončno izbila dno prepoved vstopa srbskemu patriarhu Porfiriju na sever Kosova. Zavrnili so ga na kosovski strani prehoda Merdare.
Kosovo se je od Srbije osamosvojilo leta 2008. Od takrat je Republiko Kosovo uradno priznala 101 država članica Združenih narodov. (Državni zbor republike Slovenije je sklep o priznanju neodvisnosti in suverenosti Kosova sprejel 5. marca 2008.) Srbija ne glede na to še vedno meni, da je Kosovo sestavni del njenega ozemlja, hkrati pa Beograd Prištino obtožuje, da tepta pravice manjšinskih Srbov.
Etnični Srbi, ki ne priznavajo prištinske vlade ali kosovskih državnih institucij, predstavljajo pet odstotkov od 1,8 milijona prebivalcev Kosova, etnični Albanci pa približno 90 odstotkov. Nepriznavanje kosovskih institucij Srbi med drugim izražajo tudi s tem, da kosovskemu operaterju električne energije nočejo plačati računov za električno energijo, ki jo porabijo.
Čeprav med državama že od leta 2013 pod budnim nadzorom EU potekajo pogovori, ki naj bi omilili napetosti, do danes večji napredek ni bil dosežen. Še več: zdi se, da je v tem tednu v balkanskem kotlu dokončno zavrelo.
Slovenska vojska na Kosovu
Minister za obrambo Marjan Šarec je 22. decembra letos med obiskom slovenskih vojakov na Kosovu napovedal povečanje števila vojakov. Na Kosovu je sicer trenutno 91 slovenskih vojakov, ki delujejo v skupini za povezovanje in opazovanje, sodelujejo z vladnimi in nevladnimi organizacijami ter predvsem zbirajo informacije, ki jih posredujejo odločevalcem. Skupno je na Kosovem trenutno 3800 predstavnikov mirovnih sil.
