Glede na nedavne analize Globalne mreže proti prehranskim krizam (GNFC), ki deluje pod okriljem Evropske komisije, se prehranska varnost po vsem svetu poslabšuje.
Trenutno zaradi prehranske negotovosti trpi okoli 205 milijonov ljudi v 45 državah, kar je dvakrat več kot leta 2016, je v svojem zadnjem poročilu zapisal Generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in operacije humanitarne pomoči (DG ECHO). Agencije, ki se ukvarjajo s prehransko varnostjo, medtem opozarjajo, da se bo lakota v bližnji prihodnosti verjetno še povečala.
Preberite tudi:
Razlog? Letos se je negotovost glede preskrbe s hrano poslabšala zaradi neposrednih učinkov vojne v Ukrajini na svetovno gospodarstvo, vključno s cenami hrane, svetovno ponudbo žit, pa tudi s cenami energije in gnojil.
Vse to je samo še poslabšalo prehranske krize, ki so že divjale zaradi konfliktov, ekstremnih vremenskih razmer (predvsem suše in poplav zaradi podnebnih sprememb) in gospodarskih šokov zaradi posledic pandemije covida-19, je zapisano v poročilu.
Sicer pa težave niso prisotne samo letos. Po podatkih Svetovnega programa za hrano (WFP) se lakota povečuje že vse od leta 2015.
Evropska komisija je na svoji spletni strani izpostavila, da Evropska unija od leta 2010 uvaja svojo politiko humanitarne prehranske pomoči in pomaga več kot 100 milijonom ljudi, ki nimajo dostopa do zadostnih količin varne in hranljive hrane.
Lani je bilo približno 25 odstotkov letnega proračuna EU za humanitarno pomoč porabljenega za zagotavljanje nujne pomoči v hrani in prehrani. »Zaradi tega je EU ena največjih svetovnih donatork na tem področju,« so zapisali.
Precejšen del pomoči v hrani Evropska unija zagotovi v obliki denarnih nakazil. »Včasih je namreč hrane v trgovinah in na tržnicah dovolj, žrtve pa nimajo denarja za nakup,« so poudarili.
»Ko se to zgodi, EU raje pomaga ranljivim ljudem pri dostopu do hrane, ki jo potrebujejo, tako da jim da denar za nakup. To je pogosto bolj učinkovito in uspešno kot pošiljanje vreč riža ali moke po svetu.«
Inflacija cen hrane ostaja visoka po vsem svetu
Svetovna banka medtem opozarja, da se stopnja inflacije cen hrane prav nič ne umirja. Podatki za obdobje od avgusta do novembra 2022 kažejo visoko inflacijo v skoraj vseh državah z nizkimi in srednjimi dohodki.
Inflacijo nad pet odstotki je doživelo 88,2 odstotka držav z nizkim dohodkom, 90,7 odstotka držav z nižjim srednjim dohodkom in 93 odstotkov držav z višjim srednjim dohodkom, pri čemer so mnoge občutile dvomestno inflacijo.
Delež držav z visokim dohodkom z visoko inflacijo cen hrane se je povečal na 81,8 odstotka. Najbolj prizadete so države v Afriki, Severni Ameriki, Latinski Ameriki, Južni Aziji, Evropi in Srednji Aziji.
Globalni indeks lakote za leto 2022 kaže, da so prepletajoče se krize razkrile šibkost prehranjevalnih sistemov in da je svetovni napredek v boju proti lakoti v zadnjih letih v veliki meri stagniral.
V skladu s poročilom so vplivi obstoječih regionalnih konfliktov, podnebnih sprememb, koronavirusa, vojne v Ukrajini, motenj v dobavni verigi ter visokih in nestanovitnih cen hrane, gnojil in goriva drastično oslabili že tako neustrezne in netrajnostne prehranske sisteme po svetu.
Posledično se svet sooča s tretjo svetovno prehransko krizo v manj kot dveh desetletjih. Regiji z najvišjo oceno v indeksu sta Južna Azija in Podsaharska Afrika, kjer je stanje označeno kot resno.
Powered by Contextual Related Posts
