Izboljšani obeti za gospodarstva po svetu, IMF: »Boj proti inflaciji že daje rezultate«
»Svetovna rast se bo s 3,4 odstotka leta 2022 upočasnila na 2,9 odstotka leta 2023, nato pa se bo leta 2024 vrnila na 3,1 odstotka,« so v novi napovedi o svetovnih gospodarskih obetih zapisali pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF).
Kot dva glavna dejavnika, ki negativno vplivata na gospodarsko aktivnost, so navedli rusko-ukrajinsko vojno in boj proti inflaciji. Kljub temu so tokratni obeti boljši kot v oktobrski napovedi in bi lahko predstavljali prelomnico, kjer bo rast dosegla dno, inflacija pa končno upadla.
Trgi dela so v tretjem četrtletju lanskega leta ostali močni, potrošnja gospodinjstev se ni pretirano znižala, prav tako pa so boljši od pričakovanih tudi podatki o poslovnih naložbah in prilagajanju na energetsko krizo v Evropi.
Nekoliko se je izboljšala tudi inflacija, čeprav osnovna stopnja, ki izključuje bolj volatilne cene energije in hrane, v mnogih državah še ni dosegla vrha.
Na gospodarsko aktivnost pozitivno vpliva tudi ponovno odpiranje Kitajske in pa padec ameriškega dolarja z njegove novembrske rekordne vrednosti, kar je nekaj olajšanja prineslo predvsem državam v razvoju.
Pri IMF pričakujejo, da bo svetovna inflacija padla z 8,8 odstotka leta 2022 na 6,6 odstotka leta 2023 in 4,3 odstotka leta 2024, kar je sicer še vedno nad ravnmi pred pandemijo, ko je stopnja rasti cen znašala približno 3,5 odstotka. Okoli 84 odstotkov držav naj bi leta 2023 imelo nižjo skupno inflacijo kot leta 2022.
Gospodarska rast v območju držav, ki uporabljajo evro, naj bi leta 2023 dosegla dno pri 0,7 odstotka, nato pa bi se lahko leta 2024 dvignila na 1,6 odstotka.
Oktobra je bila napoved slabša za 0,2 odstotne točke, v spremembi pa so odraženi okrepljeni dvigi obrestnih mer s strani Evropske centralne banke, nižje veleprodajne cene energije in nove napovedi o podpori v obliki nadzora cen energije in denarnih transferjev.
Nekoliko temnejša je napoved o gospodarski rasti za Združeno kraljestvo, kjer so napovedali padec rasti v negativna območja. Leta 2023 naj bi ta znašala -0,6 odstotka, nova napoved pa je skoraj en odstotek slabša kot oktobra. Kot razloge so navedli strožjo fiskalno in monetarno politiko ter še vedno visoke maloprodajne cene energije.
Tveganje se je od oktobra zmanjšalo, vendar še vedno ostaja visoko, so prepričani pri IMF. Po eni strani bi gospodarska rast lahko uživala močnejšo spodbudo zaradi zadržanega povpraševanja v številnih državah, inflacija pa bi lahko pospešeno padala.
Po drugi strani pa bi lahko slabe zdravstvene razmere na Kitajskem poslabšale okrevanje, vojna v Ukrajini bi se lahko stopnjevala, strožji pogoji financiranja pa bi lahko poslabšali dolžniško stisko.
Novice o morebitni neugodni inflaciji bi lahko hitro slabo vplivale na finančne trge, medtem ko bi nadaljnja geopolitična razdrobljenost lahko ovirala gospodarski napredek.
Indija ostaja svetla točka, so še dodali pri IMF. Skupaj s Kitajsko bo letos prispevala polovico svetovne gospodarske rasti, medtem ko bodo ZDA in države evroobmočja prispevale le desetino.
Powered by Contextual Related Posts
