Po francoskem zavzetju Porurja
Pred dvema tednoma smo pisali o tem, kako je Francija zasedla nemško regijo Porurje in kaj je temu sledilo. Marsikatere države po Evropi in svetu so ob tem francoskem premiku dvignile obrvi, saj je bil spomin na takrat še edino svetovno vojno še kako živ in prisoten.
Preberite tudi:
Anglija se je od dogajanja distancirala in ni nameravala poseči ne proti Franciji kot tudi ne proti Nemčiji. Slednja je sicer prosila za pomoč, vendar se je ugibalo, da Anglija ne bo storila ničesar, kar bi kakorkoli škodovalo Franciji. Podobno »nezanimanje« do konflikta so kazale tudi Združene države Amerike.
Medtem je vest o vojaški akciji zaokrožila po celem svetu, vse tam do Japonske. V Tokiu je na primer nekaj več kot 30 strokovnih organizacij priredilo proteste pred francoskim veleposlaništvom.
Sporazum med Turčijo in Rusijo
Nasprotno pa se je Anglija zelo zanimala za situacijo v Mali Aziji, kjer so napetosti med Turčijo in Grčijo ostajale visoke in kjer je Anglija tudi namestila nekaj svojih vojaških čet.
V javnost so pred 100 leti pricurljala ugibanja, da je sovjetska Rusija s Turčijo sklenila tajno pogodbo. »Po klavzulah te pogodbe se Rusija obvezuje, da bo pri morebitnem spopadu med Turško in Anglijo poslala svoje čete v Mezopotamijo, ki se bodo borile proti Angliji,« je pisal Slovenec. »Rusija se nadalje obvezuje, da bo držala Rumunijo v mejah stroge nevtralnosti, v nasprotnem slučaju pa da bo zasedla Besarabijo.«
Turčija je v zameno obljubila, da bo zaprla morske ožine in podpirala Rusijo v primeru napada s strani svetovnih velesil. »Turška se nadalje obvezuje, da bo Rusijo preskrbovala s potrebnimi živili in vojnim materialom,« so še poročali.
Nemiri ob albanski meji?
Beograjski časopisi so poročali o tem, da so tolpe, ki so se umikale pred albanskimi vladnimi četami, vdrle v pas med Albanijo in Jugoslavijo ter se organizirale za vpad na jugoslovansko ozemlje. Zaradi tega je vlada okrepila svoje obmejne čete.
Ločitev Katalonije od Španije
Področje španske pokrajine Katalonije, z glavnim mestom Barcelona, je bilo skozi zgodovino velikokrat središče nemirov, med katerimi so bile tudi državljanske vojne. Pred 100 leti so iz Španije prihajala »vedno bolj alarmantna poročila« o tem, da se bo Katalonija ločila od Španije.
»Španija boleha zdaj najbolj na posledicah velike katastrofe v Maroku, kjer so bile, kakor znano, lani španske čete od domačinov strahovito poražene,« so razložili pri Slovencu. »Ta afera je imela za posledico neizmerno povišanje davkov, da se zamaši velika vrzel, ki jo je v budžetu napravil gospod vojni minister.«
Prebivalci Katalonije pa po poročanju teh davkov niso želeli plačati, ker »denar v Madridu izginja, ne da bi Katalonija od tega količkaj imela«.
»Problem je torej zelo podoben našemu,« je komentiral Slovenec. Voditelj Kataloncev, nekdanji španski minister, ki je o tem velikokrat govoril v Barceloni, je med drugim takrat izjavil, da Katalonci ne bodo več čakali na avtonomijo, ki jim je Madrid nikoli ne bo dal, ampak se bodo popolnoma ločili.
Powered by Contextual Related Posts
