Pred 100 leti v Slovencu o ustanovitvi fašističnega odbora v Marezigah
Prepoved orožja v šolah
Italijanski minister za izobraževanje je pred 100 leti na vsa šolska nadzorstva izdal okrožnico, v kateri je bila objavljena prepoved nošenja orožja v šolah. Takratna šolska mladina je namreč s seboj orožje pogosto prinašala. V kolikor so pri učencu našli orožje, so ga iz šole takoj izključili.
Preberite tudi:
Poleg tega je italijanska vlada uvedla nov davek na plakate in napise. Za vsa besedila, ki niso bila zapisana v italijanščini, je bilo potrebno plačati še poseben dodaten davek.
Ustanovitev fašističnega odbora v Marezigah nad Koprom
Italijanski časopisi so v tistem času poročali o »velikem slavju« v vasi Marezige pri Kopru ob ustanovitvi tamkajšnjega odbora fašistične organizacije.
»Vsa vas je bila neki v zastavah in slavolokih, došli koprski fašisti in govorniki so našli navdušen sprejem,« je poročanje povzel Slovenec. »V odbor so bili izvoljeni razni Babiči, Bordoni, Plahute, Kozloviči — pisani seveda z italijanskim pravopisom.«
»Omenjamo, da so imele Marezige vedno narodno zavedne tajnike, ki so bili v Istri poleg duhovnika in učitelja duša občine. Še pred dobrim letom so bile Marezige odporno narodne in ko so prišli gori na obisk fašisti, je tekla kri, a Marezganci so dobili na vrat težko pravdo. Danes pa kriče Marezige ‘per l’Italia fascista eia, eia, alalá’,« so še zapisali.
Volitve za župnika v Marčani
Kot je pisal Slovenec, je bilo hrvaško naselje Marčana edina župnija v Istri, kjer so prebivalci sami izvolili svojega župnika. Takšne volitve so potekale tudi v tem času pred 100 leti in tamkajšnji Italijani so »napeli vse sile«, da bi bil izvoljen duhovnik, ki jim je bil po godu.
»Fašisti so hodili po hišah in grozili, vlačili ljudi na volišča in tako dalje,« je situacijo opisal Slovenec. »Mnogi ljudje so še pred zoro pobegnili iz vasi, da se umaknejo terorju. Izvoljen je bil s 180 glasovi Nardin, a ljudstvo je ostalo dejansko brez dušnega pastirja.«
Lakota v dalmatinskem Zagorju
Po vaseh dalmatinskega Zagorja je takrat vladala velika lakota. »Mnoge družine nimajo niti zrna kakega žita in je ljudi še sama kost in koža,« je poročal Slovenc. Iz mesta Split so organizirali najnujnejšo pomoč.
Slovenec o Eskimih: »Narod, ki ne pozna prehlada«
»Narod ki ne ve za prehlad, so Eskimi, torej ljudje, ki živo v najmrzlejših pokrajinah zemlje,« je pred 100 leti pisal Slovenec. »Za to srečo se ima Eskimo zahvaliti svoji obleki, ki jo tako ohlapna, da mu vedno sveži zrak obliva telo. To Eskima tako utrjuje, da mu noben mraz ne škoduje. Dojenčkov sploh ne zavijajo, ampak jih nosijo matere gole v kapuci svojega kožuha.«
Kot so še zapisali, Eskimi veliko pozornosti namenijo svoji obutvi, ki je takrat veljala za edino nepremočljivo na svetu. Škornje so izdelovali iz kože morskega psa, ki so jo ž žvečenjem ohranili mehko.
»In tu je druga dobra stvar, ki je imajo Eskimi pred drugimi narodi: zdrave in močne zobe,« so pojasnili pri Slovencu. »Z neprestanim vdihavanjem mrzlega zraku in z redno vajo zob v žvečenju si ohranjujejo Eskimi do smrti izborne, zdrave zobe. Zobobol in zobno gnilobo Eskimo no pozna.«
Nogavice so izdelovali iz kože severnega jelena tako, da so dlako obrnili na notranjo stran. Vse skupaj pa so zvečer vedno obesili na oljno svetilko, da se je posušilo. Poleg tega so Eskimi pili snežnico oziroma vodo, ki nastane pri taljenju snega.
Powered by Contextual Related Posts
