Pred 100 leti v Slovencu o morebitnem vstopu Grčije v malo antanto
»Nemčija pred finančnim polomom«
»Nemški finančni minister napoveduje nov zakonski predlog proti divji valutni špekulaciji na nemških borzah,« je pred 100 leti poročal Slovenec.
Preberite tudi:
Pred 100 leti v Slovencu o ustanovitvi fašističnega odbora v Marezigah
Dodali so, da je nemški državni zbor odobril zakonski načrt, s katerim so občutno razširili pravice nemške državne banke pri izdajanju novega denarja, hkrati pa so banko odvezali dolžnosti, da trenutno izdani papirnati denar izplača v zlatu.
Notranje politični položaj Italije
Aldo Finzi, takratni italijanski podsekretar za notranje zadeve, je politično stanje v Italiji pred 100 leti opisal kot zelo ugodno.
»Delavske mase so disciplinirane in beseda štrajk je za vedno izbrisana iz vseh slovarjev,« so stanje povzeli pri Slovencu. »Fašizem si predvsem prizadeva, da v delavstvu obudi duha odpovedi. Sardinija, črna točka ob nastopu sedanje vlade, je na najboljšem potu, da se prilagodi nacionalnim zahtevam. Tudi v oddaljeni Siciliji čimdalje bolj prodira duh novega časa.«
Komentiral je tudi množične aretacije pripadnikov komunistične stranke. V Trstu naj bi namreč policija prišla na sled italijanskim in jugoslovanskim komunistom, ki so čakali na signal iz Moskve, da izvedejo upor.
»Kar tiče komunistov, bo vlada radikalno izvršila svoje delo. Doslej je bilo aretiranih več tisoč komunistov. O zaroti sedaj ni še mogoče kaj več povedati. Obtežilnih dejstev ne manjka: velike vsote inozemskega denarja, tajna pisava, italijanski komunisti v komunističnih filialah na Dunaju in Budimpešti itd.,« so poročali.
Upad prebivalstva
V Franciji so vzniknile skrbi glede upadanja prebivalstva. Primerjava statistike prebivalstva leta 1921 z letom 1922 je pokazala, da je trend obrnjen za 7 odstotkov navzdol. Padlo je tudi število novih porok.
Govor britanskega premierja
Pred 100 leti je nekaj prahu dvignil govor takratnega britanskega premierja Bonar Lawa. Med drugim se je dotaknil konflikta med Francijo in Nemčijo, o katerem smo pisali že v prejšnjih petkovih izdajah Slovenec pred 100 leti.
»V ozadju francoske akcije tiči strah,« je dejal Law. »Gotovo je, da bi Francija dobila rada od Nemčije izplačane reparacije, ravno tako gotovo pa je, da Francija ne vidi rada, da bi se Nemčija sploh okrepila. Res je, da se je treba Nemčije bati, ki bo že v 20 letih imela še enkrat toliko prebivalstva kakor Francija.«
»Nemška nevarnost ne obstoja v sedanjosti, ampak v bližnji bodočnosti. Vendar ne razumem, kaj naj Francija s svojim postopanjem pridobi. Gna je samo nemški narod še bolj zedinila in ga okrepila.«
Dodatno je pojasnil, da se Anglija akcije zasedbe nemškega Porurja ni udeležila ne zato, ker bi se ji zdel pritiska na Nemčijo neupravičen, ampak zato, ker je vedela, da ta pritisk ne bo uspešen.
Grčija in mala antanta
Beograjski časopisi so poročali o nameri Grčije, da bi se pridružila mali antanti, ki je povezovala Kraljevino SHS, Češkoslovaško republiko in Romunijo. Na tak način so si namreč želeli priskrbeti pomoč v primeru ponovne vojne s Turčijo.
Jugoslaviji so v zameno obljubili več svobode v enem izmed svojih pristanišč, vendar Beograd kljub temu nad idejo ni bil navdušen. »Zdi se, da mala antanta ni posebno voljna v tem momentu sprejeti Grčijo v svoj krog, ko ni izključena vojna Turčijo, ki bi posebno Jugoslaviji naložila zelo neprijetne obveznosti,« je pojasnil Slovenec. »Ker ni v našem interesu opusti nevtralnost, če se Grčija in Turčija zopet spoprimeta, je več kot verjetno, da bo Grčija z vstopom v malo antanto morala še počakati.«
Powered by Contextual Related Posts
