Družba

Ministrstvo za delo zaposlene poziva, da preverjajo svoje plačilne liste

Posted on 22. 2. 202322. 2. 2023 by Marko Želko

Z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS so v sredo sporočili, da naj bi se nekateri delodajalci na različne načine izogibali višjemu izplačilu plač delavkam in delavcem, ki bi moralo slediti januarskemu zvišanju minimalne plače.

Minimalna plača v Republiki Sloveniji za delo s polnim delovnim časom, opravljenim od 1. januarja 2023, trenutno znaša 1.203,36 evra bruto. »Če je osnovna plača delavca nižja od minimalne plače, mora delodajalec pri končnem obračunu plače dodati razliko do višine bruto minimalne plače,« so opozorili.

Na ministrstvu so tudi dodali, da morajo biti vsi dodatki, kot so na primer dodatek za delovno dobo, delo v izmenah, delo na nedeljo, delo na dan praznika, nočno in nadurno delo in podobno, izločeni iz minimalne plače. Enako velja za plačilo za delovno in poslovno uspešnost.

Pri izračunu dodatkov pa se kot osnova praviloma upošteva osnovna plača delavca, brez prištetega zneska do višine minimalne plače.

Plača. Primer plačilne liste. Vir slike: SBC. — Primer plačilne liste. Vir slike: SBC.

V minimalno plačo tudi ni dovoljeno vštevati povračil stroškov za prehrano, stroškov za prevoz in drugih povračil, ki jih delodajalec izplača zaposlenemu, kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja, kot so regres, odpravnine in podobno. Pojasnili so, da so lahko ti podatki zajeti tudi na plačilni listi, vendar izkazani kot poseben prejemek.

»Znesek minimalne plače za delavca začetnika, ki nima niti dodatka za delovno dobo ali drugih dodatkov, ki bi izvirali iz posebnih pogojev dela (nadurno delo, nočno delo, delo na nedeljo ali praznike in dela proste dni), tako predstavlja najnižjo možno mesečno plačo (bruto), ki pripada zaposlenemu za plačilo dela za polni delovni čas, tudi če bi bila njegova plača po kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi sicer nižja,« so zapisali na ministrstvu.

Ko je osnovna plača nižja od minimalna, mora delodajalec dodati razliko do zneska minimalne plače, brez dodatkov. Nato pa morajo biti prišteti še vsi dodatki ter delovna in poslovna uspešnost.

Ko je osnovna plača nižja od minimalna, mora delodajalec dodati razliko do zneska minimalne plače. Vir slike: iStock.

Seštevek z vsemi dodatki, ki pripadajo delavcu, je vedno v bruto znesku, delodajalec pa na račun zaposlenega izplača neto znesek.

V njegovem imenu nato na ustrezne račune nakaže prispevke in akontacijo dohodnine, pri čemer se upoštevajo tudi osebne okoliščine (na primer vzdrževani družinski člani) in uveljavljanje davčnih olajšav (splošne in dodatne splošne), kar je tudi razlog za različne neto zneske med posameznimi delavci.

Delodajalec mora delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu.

Inšpektorat s poostrenimi nadzori

Na ministrstvu za delo so ob tem zagotovili, da bo Inšpektorat Republike Slovenije za delo še naprej poostreno nadziral točno izplačilo minimalne plače.

»Prav tako bodo inšpektorji posebej pozorni na elemente minimalne plače oziroma na to, ali so dodatki dejansko izvzeti iz minimalne plače, kot to določa omenjeni zakon,« so dodali. »Celoten nadzor se bo opravljal tako pri naključno izbranih delodajalcih kot tudi v okviru obravnave podanih prijav.«

Dodatno zaposlene opozarjajo, da je izplačilo minimalne plače vezano na opravljanje dela za poln delovni čas, torej za izplačilo minimalne plače ni potrebno delati dodatnih ur. »Delavcem tudi svetujemo, da pozorno preverijo, ali so njihovi obračuni plač ustrezni,« so še zapisali.

Preberite več