Do leta 2030 bo vsaj 25 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v Evropi ekoloških: zanke in prepreke za pravočasno izpolnitev cilja

Do zdaj je verjetno že vsak izmed nas začutil, kako se napetosti okoli podnebnih sprememb stopnjujejo. Vse več je vremenskih in drugih katastrof, ki so tudi vse bolj izrazite. Nekateri si za rešitev težav prizadevajo bolj, drugi manj. »Zelene rešitve« bodo namreč imele različen vpliv na države in njihove prebivalce.
V Evropski uniji je na vrhu tako imenovani »Evropski zeleni dogovor«, pod katerim so združeni različnih ukrepi. Med najbolj odmevnimi je verjetno znižanje emisij toplogrednih plinov do leta 2050 na nič, kar bo po načrtih vključevalo tudi prepoved vozil na bencin in dizel.
V tem prispevku pa se bomo osredotočili na drug cilj in sicer, da bo do leta 2030 vsaj četrtina vseh kmetijskih obdelovalnih površin v Evropi ekoloških.

»S proizvodnjo visokokakovostne hrane z majhnim vplivom na okolje bo imelo ekološko kmetijstvo bistveno vlogo pri razvoju trajnostnega prehranskega sistema v EU,« je Evropska komisija pojasnila na predstavitveni spletni strani, kjer so trajnostni prehranski sistem označili kot srčiko Evropskega zelenega dogovora.
Po podatkih Evropskega statističnega urada (Eurostat) iz februarja 2022, je ekološko kmetovanje leta 2020 v EU predstavljal približno 14,7 milijona hektarjev vseh kmetijskih zemljišč, kar je ustrezalo 9,1 odstotku vseh kmetijskih površin v uporabi (KZU).
Kmetijska površina v uporabi, skrajšano KZU, je skupna površina, ki jo zavzemajo njive, travniki, trajni nasadi in vrtovi, ki jih uporablja kmetijsko gospodarstvo, ne glede na vrsto posesti. Preden pa je površina lahko certificirana kot »ekološka«, mora opraviti postopek pretvorbe, ki lahko traja 2-3 leta, odvisno od pridelka.
Delež ekoloških kmetijskih površin se je v letih med 2012 in 2020 povečal v vseh državah članicah, razen na Poljskem. Francija je leta 2020 imela 2,5 milijona hektarjev zemljišč, namenjenih ekološki kmetijski pridelavi, kar je največ med državami članicami EU. Španija in Italija sta imeli leta 2020 tudi več kot 2 milijona hektarjev ekoloških zemljišč.

Francija (17,1 odstotka), Španija (16,6 odstotka), Italija (14,2 odstotka) in Nemčija (10,8 odstotka) so skupaj predstavljale dobro polovico (58,7 odstotka) celotne ekološke površine v EU.
Do leta 2030 je potrebno torej delež 9,1 odstotka dvigniti na vsaj 25 odstotkov. Akcijski načrt, ki ga je v ta namen pripravila Evropska komisija sloni na treh načelih.
Kot prvo, je treba spodbuditi povpraševanje in zagotoviti zaupanje potrošnikov v ekološko kmetovanje. Lahko bi rekli, da eno izmed glavnih ovir pri zaupanju potrošnikov predstavlja prepričanje, da takšen način pridelave hrane ni tako učinkovit kot ostali načini.
Kljub temu pa državljani EU vse bolj cenijo ekološke proizvode. Na podlagi raziskave Eurobarometer iz leta 2020 se kar 82 odstotkov vprašanih strinja, da so lahko ekološki proizvodi bolj skladni s posebnimi pravili o pesticidih, gnojilih in antibiotikih. Večina anketirancev prav tako meni, da so takšni proizvodi okolju prijaznejši (81 odstotkov) ter se pri njihovi proizvodnji bolj upošteva dobro počutje živali (80 odstotkov).

Pod drugo načelo so umestili spodbujanje pretvorbe zemljišč in krepitev celotne vrednostne verige, pod tretje pa organsko pridelavo z zgledom: izboljšati prispevek ekološkega kmetovanja k okoljski trajnosti.
Posledice dosega cilja 25 odstotkov ekoloških kmetijskih površin
IFOAM Organics Europe, evropska krovna organizacija za ekološko kmetijstvo in pridelavo hrane, je v začetku februarja objavila rezultate raziskave o možnostih za dosego cilja Evropske komisije.
»Naša analiza kaže, da bi doseganje 25-odstotnega deleža ekoloških kmetijskih zemljišč v EU lahko prineslo znatne okoljske koristi v smislu blažitve podnebnih sprememb, zmanjšanja onesnaženosti z dušikom in uporabe pesticidov ter izboljšanja biotske raznovrstnosti,« so zapisali v ugotovitvah.
Glavni cilj Evropske komisije je seveda znižanje emisij toplogrednih plinov. Ob dosegu 25 odstotkov ekoloških zemljišč je zmanjšanje emisij ocenjeno na 68 milijonov metričnih ton oziroma 15 odstotkov kmetijskih emisij EU.

Izboljšala bi se kakovost zraka, saj bi se količina amonijaka v ozračju zmanjševala za 13 odstotkov letno, prav tako pa bi se potrojila pridelava ekoloških pridelkov glede na leto 2020.
Povečanje deleža ekoloških zemljišč na 25 odstotkov bi hkrati zmanjšalo odvisnost EU od uvoza gnojil. »To pomeni zmanjšanje za 1,8 milijona ton ali 18,6 odstotka dejanske uporabe gnojil v EU glede na leto 2020,« so pojasnili pri IFOAM.
Eden izmed ostalih ciljev Evropske komisije je tudi zmanjšanje uporabe gnojil za 20 odstotkov, kar bi lahko bilo skoraj izpolnjeno že samo kot dodatna korist 25 odstotkov ekoloških kmetijskih površin.
Kje se skrivajo težave?
Pri organizaciji pa ob tem opozarjajo, da trenutni trend rasti kaže, da bo EU do konca desetletja dosegla le 14 odstotkov ekoloških zemljišč.
Za dosego cilja bi bile potrebne veliko obsežnejše finančne naložbe. Na lato naj bi namreč v EU za ta namen porabili 3 milijarde evrov, medtem ko IFOAM ocenjuje, da bi bilo vsako leto potrebnih od 9 do 15 milijard evrov.

Kot poroča portal Food Ingredients First, je IFOAM na pomanjkanje sredstev opozarja že lansko poletje. Novi strateški načrt skupne kmetijske politike (SKP) za leta 2023 do 2027 namreč ne določa dovolj finančnih spodbud za kmete, da bi prešli na ekološke prakse.
»Če želimo doseči cilj EU glede ekoloških površin, je treba obravnavati ta primanjkljaj in pripraviti ustrezne načrte za obdobje od 2028 do 2030. Potrebne so nove politike za ekološko kmetovanje, zlasti za preoblikovanje razpoložljivosti znanja in informacij o ekološkem kmetijstvu v javnih institucijah,« so zaključili.