Evropski kmetje v težavah zaradi poceni ukrajinske pšenice

Posted on 23. 3. 202322. 3. 2023 by Marko Želko

Ukrajinsko žito je še ena izmed prehranskih tem, ki so v ospredju vse od začetka vojne med Rusijo in Ukrajino. Nazadnje smo sredi marca pisali o tem, da se je Rusija naposled le odločila podaljšati dogovor o izvozu prehranskih izdelkov, kar bi sicer onemogočala blokada Črnega morja.

Portal FoodIngredientsFirst pa poroča o državah, ki mejijo na Ukrajino, kot so Poljska, Bolgarija in Romunija, kjer so kmetje v težavah zaradi uvoza poceni žita, ki preplavlja trge in znižuje cene.

V želji, da bi pomagala Ukrajini, Evropska unija vodi pobudo za prevoz čim večjih količin žita iz Ukrajine v evropske države z vlaki, ki jih imenujejo »poti solidarnosti«. Kmetje v vzhodnoevropskih državah pa temu žitu, ki ni podvrženo niti carinam, ne morejo konkurirati.

Kmet med žetvijo pšenice na polju blizu Izmaila v ukrajinski regiji Odesa, junija 2022. Vir slike: VOA NEWS.

EU je sicer kmetom obljubila pomoč, ki pa naj bi prišla šele septembra in niti ne bo dosegla vseh prizadetih držav, poleg tega pa višina pomoči ni bila razkrita, pravijo pri evropski kmetijski zadrugi in organizaciji Copa-Cogeca.

»Cene na lokalnih in regionalnih trgih so padle, kar je močno vplivalo na prihodke kmetov,« je za FoodIngredientsFirst povedal Paulo Gouveia, glavni politični svetovalec pri Copa-Cogeca.

»[Evropska] Komisija se ne odziva dovolj hitro. Naši člani so že lani opozorili na pomisleke glede motenj na trgu. Kmetijski ministri so to izpostavili januarja na sestanku Sveta za kmetijstvo in Komisija je šele zdaj podala predlog.«

»A kar je še pomembneje, plačila bodo izplačana šele do konca septembra 2023. To zagotovo ni dovolj hitro,« je opozoril Gouveia.

Prav dogovor med Ukrajino in Rusijo o izvozu žita preko Črnega morja bo kmetom v teh evropskih državah nekoliko olajšal situacijo. Žito, ki bi sicer na vagonih vlakov potovalo v Evropo, bo tako namenjeno za svetovne trge. Dogovor je bil sredi marca podaljšan za 60 dni do 18. maja.

Po navedbah Združenih narodov je dogovor od julija lani omogočil prevoz 25 milijonov metričnih ton žita in drugih živil v 45 držav, vendar je večina tovora šla v prehransko dobro preskrbljene bogate države.

Tovorna ladja Razoni pluje iz pristanišča Odesa v Ukrajini. Vir slike: Anadolu.

Ta mesec so sicer v Afriko odplule štiri ladje, ki so v Libijo prepeljale 27.000 ton koruze, 15.500 ton ječmena in 2.700 ton sončnične moke. Ena ladja je bila na poti v Kenijo z 49.550 metričnimi tonami pšenice, druga pa v Tunizijo s 30.050 metričnimi tonami koruze.

Za primerjavo, Kitajska je ta mesec dobila 1,05 milijona metričnih ton živil, Španija 523.712 ton, Turčija pa 193.350 ton.

Pri Copa-Cogeci so mnenja, da mora Evropska komisija podpirati ukrajinske kmete, ne da bi pri tem zanemarila kmete iz sosednjih držav, ki že tako trpijo zaradi naraščajočih cen energije in surovin, pri tem pa je posledice pustila tudi lanska suša.

»Po naših informacijah je predlagana podpora Komisije namenjena Bolgariji, Poljski in Romuniji. Druge države, kot so Češka, Madžarska in Slovaška so zaprosile za podporo med januarskim zasedanjem Sveta za kmetijstvo. Predlog se ne zdi sorazmeren niti zadosten,« je pojasnil Gouveia.

Prepričan je, da bodo glede na predlog nekateri kmetje dobili podporo, drugi pa ne, zaradi česar bo prišlo do diferencirane obravnave. »To je nesprejemljivo,« je poudaril.

Pri Copa-Cogece prav tako menijo, da je predlagano enkratno izplačilo pomoči neustrezno. Kmetje bi morali dobiti nadomestila za že nastale izgube, vendar bodo pomoč potrebovali tudi v prihodnje, saj vojna in njene posledice še ne bodo kmalu izginile.

Preberite več