Prepovedi uvoza ukrajinskih prehranskih izdelkov sta se pridružili še Slovaška in Bolgarija
Pred nekaj dnevi smo poročali o tem, da sta se Poljska in Madžarska odločili prepovedati uvoz ukrajinskega žita in prehranskih proizvodov, kot so na primer mlečni izdelki. Lokalni kmetje se namreč soočajo s težavami, saj trg preplavljajo poceni ukrajinski izdelki, ki nato cene še dodatno zbijajo.
Podobno potezo je medtem v ponedeljek napovedala tudi Slovaška, v sredo pa še Bolgarija. Ukrajina druge države poziva, naj prek svojih meja dovolijo vsaj tranzit.
Ukrajinski kmetijski proizvodi, ki se pošiljajo na Poljsko in prek nje, predstavljajo približno deset odstotkov celotnega izvoza hrane iz te države, Madžarska pa nadaljnjih šest odstotkov.
Ukrajina se je s Poljsko sicer uspela dogovoriti, da dovoli tranzit prehranskih izdelkov. Poljski minister za kmetijstvo Robert Telus je v torek na novinarski konferenci povedal, da so pripravili »mehanizme, ki pomenijo, da niti ena tona žita ne bo ostala na Poljskem, da bo vsa prešla v tranzitu«.
Bolgarski minister za kmetijstvo Yavor Gechev je prav tako poudaril, da prepoved ne bo vplivala na tako imenovane koridorje solidarnosti, prek katerih se žito pošilja v tretje države prek Bolgarije.
»Bolgarija je v strahu, da je naš trg z žiti prenasičen, sledila zgledu treh drugih držav,« je Gechev pojasnil v izjavi. »Nakopičili smo za več milijard žita, in če ne bomo ukrepali, ga ne bomo mogli prodati.«
»Naša podpora Ukrajini se nadaljuje, z Evropsko komisijo komuniciramo vsak dan. Razumejo, da je to vprašanje za nas zelo pomembno. 16 odstotkov državljanov se ukvarja s kmetijstvom in ne smemo dovoliti, da bi bilo njihovo delo pod vprašajem,« je dodal bolgarski minister za gospodarstvo Nikola Stojanov.
Iz Evropske komisije so v sredo sporočili, da se predsednica Ursula von der Leyen dobro zaveda razmer zaradi velikega uvoza ukrajinskih kmetijskih proizvodov v državah, ki mejijo na Ukrajino.
Predsednica ob tem poudarja, da je glede na enotni trg in carinsko unijo potreben skupen evropski pristop za reševanje teh vprašanj. Komisija je namreč že prejšnji teden kritizirala prepoved uvoza s strani Poljske, saj se takšnih ukrepov države članice ne bi smele same lotevati, so pojasnili.
Evropska unija je že pred časom zagotovila sveženj pomoči v višini 56,3 milijona evrov, trenutno pa pripravljajo še drugega v višini 100 milijonov evrov.
Kmetijske organizacije, kot je na primer evropska kmetijska zadruga in organizacija Copa-Cogeca, so dejale, da takšna pomoč ni dovolj oziroma, da bo prišla prepozno.
Komisija namerava za nekatere kategorije žit sprejeti preventivne ukrepe v skladu z obstoječimi pravili trgovanja. To velja za semena pšenice, koruze, sončnic in oljne ogrščice, glede drugih proizvodov pa nameravajo zadeve še raziskati.
»Slovenija ni naklonjena enostranskim potezam«
Kot so za STA zapisali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, razumejo, da se v zadnjem času nekatera evropske države soočajo z velikimi težavami na notranjih trgih zaradi večjih količin kmetijskih pridelkov iz Ukrajine.
»Razmere na trgu žit, ki so posledica prostega uvoza žit iz Ukrajine, so dokaj specifične. Slovenija pridela dobro polovico žit za lastne potrebe, manjkajoče količine pa uvozi predvsem iz Madžarske in Hrvaške,« so navedli. Podatkov o morebitnem kopičenju presežnih količin ukrajinskega žita na ministrstvu sicer nimajo.
Slovenija je zavezana načelom delovanja notranjega trga EU, zato ni naklonjena enostranskim potezam posameznih držav članic, so pojasnili glede morebitne prepovedi uvoza ukrajinskega žita tudi s slovenske strani.