Pred 100 leti v Slovencu o poskusu atentata na jugoslovanskega predsednika vlade

Poskus atentata na ministrskega predsednika
Na dan 27. junija pred 100 leti je bil Beograd prizorišče poskusa atentata. Mlajši moški je sredi dneva z revolverjem nekajkrat ustrelil proti avtomobilu takratnega predsednika vlade Nikole Pašića, ko se je ta peljal z dvorišča narodne skupščine.

Krogla je predsednika samo oplazila po levi roki, nekaj lažjih poškodb pa je utrpel zaradi koščkov stekla. Atentatorja so takoj za tem oblasti že prijele.
»Okoli avtomobila je nastal velik dren,« je situacijo opisal dopisnik Slovenca, ki se je takrat nahajal v bližini. »Prišel je tudi poslanec dr. Janič in odprl avto. Pašič je držal v roki žepno ruto in si mirno brisal kri z lica, kjer so ga ranili drobci stekla, Nato se je dvignil in rekel: ‘Deco moja, nije ništa’. Nato je avtomobil zopet nadaljeval svojo vožnjo.« Na atentatorja, ki je poskušal zbežati, so se zgrnili ljudje, ga vrgli na tla in ga pretepali.
Posledica članstva v Orjuni
Orjuna oziroma Organizacija jugoslovanskih nacionalistov se je kot politična organizacija v Kraljevini SHS pred 100 leti zavzemala za tako imenovano unitarno Jugoslavijo.

Tiste dni je organizacija spet zasedala strani časopisov, saj je na dan prišla novica o tem, kakšne kazni delijo članom, ki niso najbolj poslušni. »Te dni je predsednik Orjune v Sloveniji trem članom te organizacije, ki so se pregrešili s tem, da so izvršili napad na neko osebo, lastnoročno odmeril z žilovko petindvajset po neizrekljivem delu telesa, tako da se menda še zdaj doma zdravijo,« je poročal Slovenec.
»To naj služi za svarilen zgled mladim ljudem, ki bi se hoteli vpisati v to organizacijo, ne da bi pomislili kakšne posledice utegne to imeti na njihovo telesno dobrobit, ako se ne pokorijo slepo svojemu komandantu,« so še dodali.
»Bruhanje Etne pojema«
Že prejšnji teden smo povzeli poročanja o izbruhu Etne, vulkana na jugu Italije, ki je tisti del države hudo prizadel. Strokovnjaki so nato konec junija pred 100 leti izjavili, da je najhujše mimo. Človeških žrtev ni bilo, so sporočili iz Italije.
»Vlada se obrača na časopisje, naj ne pretirava poročil o delovanju Etne in ne slika grozot, ki jih ni, ampak naj poroča to, kar je,« je ob tem zapisal Slovenec. »Netočna in pretirana poročila samo škodujejo. Vlada je zapretila, da bo nastopila odločno proti časnikom, ki ne bodo upoštevali tega opomina.«
»Popotnik mora skoro priti do prepričanja, da se tu smatra vsaka država za edini še živi ostanek civilizacije v svetu divje anarhije«
Britanski časopis The Observer, ki danes velja za najstarejši nedeljski časopis na svetu, je pred 100 leti med drugim objavil tudi članek o Jugoslaviji.

V uvodu je avtor najprej predstavil težavo tistega časa, da se informacije, tako dobre kot slabe, zelo težko širijo čez državne meje. »Nove države so tako ločene druga od druge kot otoki v Tihem oceanu. Popotnik mora skoro priti do prepričanja, da se tu smatra vsaka država za edini še živi ostanek civilizacije v svetu divje anarhije,« je zapisal.
Glede Jugoslavije je med drugim zapisal sledeče: »Ko se je ta država leta 1918 ustanovila, se je zdelo, da bo ta država najstalnejša in najbolj nadobudna sestavina povojne Evrope. Tvori jo nekaj narodov sličnega plemena in jezika – Srbi in Črnogorci, ki so bili neodvisni, in Hrvatje ter Slovenci, ki so tvorili jugovzhodni del monarhije. Njihovo ozemlje je prostrano, sega skoro od Soluna do Trsta ter je zelo bogato.«
Nacionalistično gibanje, ki je to državo rodilo, je bilo spočetka bolj pokret inteligence kakor ljudstva, kakor je to že običajno pri nacionalističnih pokretih. Danes, po štirih in pol letih, obstoji nevarnost, da to gibanje vplahne in težko je reči, kako bi to vplivalo na krhko zgradbo evropskega miru. Kako bi se začelo, ni težko pogoditi, konec pa je vedno negotov.«