Gospodarska zbornica: »Negativni trendi v industrijski proizvodnji so znak za alarm«
»Padanje industrijske proizvodnje vse od oktobra lani bi moralo prižgati rdeč alarm in klic k pripravi ukrepov v primeru nadaljevanja negativnih trendov,« je pred kratkim opozoril predsednik Gospodarske zbornica Slovenije (GZS) Tibor Šimonka.
Negativni trendi v industrijski proizvodnji so bili glavna tema izrednega sestanka vodstva GZS s predsedniki panožnih združenj, kjer so med drugim obravnavali tudi pričakovane dodatne obremenitve gospodarstva kot posledico napovedanih reform vlade.
Ena takih je tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je vlada poslala v Državni zbor mimo Ekonomsko socialnega sveta, so spomnili pri GZS.
»Čeprav so plače v Sloveniji med najbolj obremenjenimi s prispevki v primerjavi z državami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in četudi je vlada obljubila razbremenitev gospodarstva, vidimo, da je praksa povsem drugačna,« je dejal Šimonka ter spomnil na obljubljeni inštitut čakanja na delo, ki ga imajo razvite države v nasprotju s Slovenijo urejenega na sistemski ravni.
Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnosti najšibkejši v zadnjih treh letih
Tudi statistični podatki o industrijski proizvodnji v Sloveniji za mesec maj niso obrnili negativnega trenda, ki ga industrija beleži vse od oktobra lani. »Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnosti je najšibkejši po juliju 2020,« je izpostavil glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.
Na ravni Evropske unije je industrijska proizvodnja od oktobra lani zrasla za en odstotek, medtem ko je v Sloveniji upadla za skoraj šest odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta.
V več kot polovici panog v Sloveniji beležimo padec proizvodnje, ponekod je celo 20-odstoten, so nadaljevali pri GZS. Najbolj na udaru so kemijska industrija, proizvodnja papirja, obdelava in predelava lesa ter proizvodnja pohištva, kovin, nekovinskih materialov, izdelkov iz gume in oblačil. Aprila so v nekaterih proizvodnjah že odpuščali zaposlene.
Povpraševanje se zmanjšuje na evropski ravni
Pri GZD so izpostavili, da se povpraševanje zmanjšuje na evropski ravni, kar je slab obet tudi za slovensko gospodarstvo, ki je zelo izvozno odvisno.
Nižje cene energentov v Združenih državah Amerike in Aziji še naprej znižujejo konkurenčnost v industriji materialov v državah srednje Evrope, torej tudi v Sloveniji. Šibka rast potrošnje na Kitajskem pa predstavlja nevarnost, da bi evropski trg preplavili cenejši izdelki iz Azije.
Rast stroškov financiranja s poviševanjem obrestnih mer medtem vpliva na zmanjševanje zalog in omejuje potrošnjo blaga, ki se financira s posojili oziroma lizingi (vozila, pohištvo in podobno).