Ministrstvo v naslednjih dveh letih obljublja povečano dostopnost zdravstvenih storitev in bolj stabilen sistem

Na Ministrstvu za zdravje so v sredo predstavili smernice za bolj stabilen in dostopen zdravstveni sistem, ki jim bodo sledili v letu 2024 in 2025.
Povečana bo dostopnost do zdravstvenih storitev, izboljšani bodo izidi zdravljenja preko izmenjave dobrih praks med zdravstvenimi izvajalci, hkrati pa bo z razvojem in optimizacijo organizacije dela ter procesov zmanjšana neenakost med prebivalci na ravni države in posameznih regij, obljubljajo na ministrstvu.
»Za oblikovanje usmeritev smo na Ministrstvu za zdravje ustanovili delovno skupino, k sodelovanju pri pripravi pa povabili tudi Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije,« je ob tem povedala državna sekretarka dr. Valentina Prevolnik Rupel in dodala, da so v dokument zapisali 55 smernic.

Med ključnimi usmeritvami je omenila prenovo ambulant družinske medicine. Nekatere kompetence in odgovornosti specialistov družinske medicine, ki jih sicer primanjkuje, nameravajo prenesti na druge kadre. Povečali bi ekipe ambulant na način, da bi bila v vsaki ambulanti prisotna diplomirana medicinska sestra za polni delovni čas.
Izpostavila je tudi ukinitev ene izmed stopenj nujnosti pri napotnicah in sicer »zelo hitro«. Ostale bi še stopnje »redno«, »hitro« in »nujno«. Storitve s stopnjo »hitro« pa bi morale biti izveden v največ mesecu dni. Po besedah državne sekretarke je zaradi preveč stopenj nujnosti zdravstveni sistem »razsut«.
Ministrstvo želi z novimi ukrepi dvigniti tudi ozaveščenost in zdravstveno pismenost pacientov. Razvili bi platformo, ki bi bila namenjena »samotriaži pacientov«.

Preden bo pacient stopil v stik z zdravnikom, bo tako lahko na platformi preveril, »ali simptomi, ki jih ima, zahtevajo pregled pri zdravniku ali pa je morda dovolj samozdravljenje«.
Gre zgolj za bolj zanesljiv in točen vir informacij, ki bo na primer nadomestil Google, in nikakor ni mišljeno, da bo ta platforma nadomestila obisk pri zdravniku ali posvet z njim, je poudarila dr. Prevolnik Rupel.
Prim. mag. Dorijan Marušič, član delovne skupine za pripravo usmeritev in podpredsednik Strateškega sveta za zdravstvo, je dejal, da se usmeritve dotikajo najbolj perečih problemov v zdravstvenem sistemu.

Dodal je, da gre za dokument, za katerega ministrstvo pričakuje, da ga bodo partnerji umestili v splošni dogovor. »Če bodo resno ugriznili v te izzive – ponovno pripeljati primarno raven zdravstva tja, kjer je nekoč že bila v slovenskem zdravstvenem sistemu, urediti sisteme plačevanja, da bodo bolj ali manj vsi zadovoljni, in vpeljati kakovost – potem bi lahko te smernice pripeljale do boljšega obdobja za državljane in državljanke.«
Generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) dr. Tatjana Mlakar pa je na novinarski konferenci poudarila, da ZZZS smernice pozdravlja.
Te namreč zajemajo velik del ukrepov, ki jih je ZZZS izpostavljal že dlje časa. »Smernice jasno kažejo, da samo z dodatnimi finančnimi injekcijami v sistem ne moremo rešiti trenutnih težav. Potrebni so namreč tudi drugi nefinančni ukrepi,« je dodala.