Pred 100 leti v Slovencu o protestih v Splitu na Hrvaškem
Protesti v Splitu
Na eno izmed septembrskih nedelj pred 100 leti je bil sklican protestni shod v Splitu na Hrvaškem. Prijavljenih je bilo na tisoče obiskovalcev s cele Dalmacije, vendar je policija ljudem preprečevala obisk shoda. Ustavljali so tudi ladje, ki so želele pripluti v splitsko pristanišče.
Protest je bil usmerjen proti vladi v Beogradu, pripravili pa so več resolucij. »1. protest proti upravi občin po vladnih komisarjih, ki gospodarijo po dalmatinskih občinah že pet let, 2. protest proti gospodarskemu zanemarjanju Dalmacije, zlasti v dobi slabe žetve in splošne lakote, 3. protest proti zanemarjanju dalmatinskih pristanišč, 4. protest proti sedanjemu reakcionarnemu režimu,« je poročal Slovenec.
»Vse take stvari so vladi seveda neprijetne. Toda če misli vlada, da bo obstoječe nezadovoljstvo odpravila z bajoneti, je mi v njeni dobri veri ne bomo motili,« so zaključili.
Popravek italijansko-jugoslovanske meje?
V tistem času je bilo vprašanje glede razmejitve območja Reke še vedno nerazrešeno. Med Italijo in Kraljevino SHS so potekala burna pogajanja, o čemer smo že pisali.
Nekateri italijanski časopisi so v tem sklopu pisali, da naj bi bila Italija pripravljena privoliti v popravek italijansko-jugoslovanske meje v korist Sloveniji. Pripravljeni naj bi bili »vrniti« celotno Postojno in Idrijo.
»Z ozirom na take vesti piše fašistovski organ ‘Corriere Italiano’, da je vsaka korektura meje v Sloveniji na korist Jugoslavije izključena,« je dodal časopis Slovenec.
Pisali smo tudi že, da so nekateri v tistem času med Italijo in Kraljevino SHS pričakovali celo oborožen spopad. Zaradi tega so v Beograd prispeli dopisniki angleških, ameriških, francoskih, nemških in drugih časopisov.
V političnih krogih se je sicer smatralo, da Italija ne sme aneksirati Reke, kot so pravile nekatere govorice, saj bi s tem lahko izzvala mednarodni odziv.
Z reškim vprašanje se je ukvarjal tudi švicarski zvezni svet. Sklenili so, da se Švica v to vprašanje ne bo vmešavala, razen če bi bila za posredovanje ali pa za odločitev posebno zaprošena.
Švicarska vlada je sicer sporočila, da že vnaprej zavrača arbitražo švicarskega predsednika v italijansko-jugoslovanskem sporu, saj bi to lahko negativno vplivalo na italijansko-švicarske odnose.
Vlada registrirala rapalsko pogodbo
Pred 100 leti so iz Ženeve prišle vesti, da je takratni minister za zunanje zadeve Kraljevine SHS Momčilo Ninčić pri Društvu narodov uradno registriral rapalsko pogodbo z vsemi zemljevidi in drugimi prilogami.
Rapalska pogodba je bila namreč do takrat pri Društvu narodov vpisana v zapisniku samo kot »dogodek mednarodne narave«.
Opozorilo za tiste, ki so se želeli preseliti v Argentino
Pred 100 leti so bile migracije v polnem razmahu. Med drugim tudi iz Kraljevine SHS v Argentino. Komisariat za izseljence s sedežem v Zagrebu je tako izdal opozorilo, v katerem je povzel članek časopisa »Jadran« iz glavnega mesta Argentine. Zapisali so, »da so se začeli naši ljudje pod vplivom neke propagande izseljevati vedno v večjih množinah v republiko Argentinijo«.
»Večina nima zagotovljenega zaslužka, je brez priporočil in brez sredstev, in ko pridejo semkaj, so v veliki stiski. Članek pravi nadalje, da ni res, da bi se v Argentiniji lahko našlo delo. Posebno težko ga dobe oni, ki ne govore španski. Zaradi tega se opozarjajo naši izseljenci, ki nameravajo iti v Argentinijo, da ne potujejo tjakaj, dokler si niso zagotovili dela,« so opozorili.
Powered by Contextual Related Posts
