Spakirajte kufre, gospod predsednik

Vsak mora slej ko prej spoznati, kdaj se je njegov čas iztekel. Sam dobro vem, kdaj se vsakokrat znova izteče moje dopustovanje. Že dan prej sicer nejevoljno, a vendarle, počasi pakiram “kufre”. Vem tudi, kdaj se bo iztekel moj čas, ko mi ne bo več treba živeti od rezultatov svojega dela. Da bo napočil čas, da živim od sadov svojega dela. Torej med upokojenci. To se bo kmalu zgodilo. In se že veselim. Čeravno sadovi mojega dela niso bog ve kako dobro obrodili. A nekaj vendarle.
Vedel sem tudi, kdaj je bil čas, da sem “kopačke” obesil na klin. Moj čas dobrega in koristnega nogometaša je bil v zatonu in ni bilo druge rešitve. Kariera nogometaša se je končala, ne pa tudi nova pot navijača in podpornika kluba. Saj veste, duh bi še lahko, telo pa ne more več.
Vedel sem tudi, kdaj je nastopil čas, da sem pomahal televiziji ETV v slovo in po poldrugem desetletju dal priložnost drugim.
Vedel sem tudi, kdaj moram svojima otrokoma pustiti, da razširita svoja krila in zapustita svoje gnezdo. Prav ponosen sem na to, kaj sem s tem pridobil. Štiri čudovite vnuke, fajn “ta mladega in ta mlado”, njune sorodnike, prijatelje… Neprecenljivo.
Ampak, ja, nikakor ne razumem predsednika vlade dr. Roberta Goloba, da še kar vztraja in vztraja. Kot da ne bi vedel, da se je njegov čas že davno iztekel. Ker rezultatov ali sadov njegovega dela ni opaziti, ni videti. Za povrh vsega pa se iz dneva v dan, z vsakim njegovim zmedenim, vehementnim in samovšečnim nastopom pred mediji čas še hitreje izteka. Tako kot njegov ugled, če ga je sploh še kaj in če ga je kadarkoli imel. Bliskovito hitro. A kot da tega sam nikakor ne ve in ne opazi. In ne tisti okrog njega, ki z njim ravnajo kot s cesarjem v pravljici Cesarjeva nova oblačila.
To, kar mu je nalila nekdanja politična sopotnica in nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, je nekaj takega, kar se zgodi na dan sv. Martina, ki iz motnega mošta čisto vino naredi. Nalila mu je čistega vina.
On pa se spet in znova in znova izgovarja na “janšizem”, pa na samega Janšo. Kot pokvarjena plošča. Le kdo še temu sploh naseda?
Po mojem tudi tisti ne več, ki so del Svobode. A zaenkrat previdno čakajo, kaj bodo strici in tete znova potegnili na plan. Strici in tete te tragikomedije po mojem ne bodo več dolgo le nemo gledali.
“Ziher” že imajo kakšnega novega goloba v rokavu.