Pred 100 leti v Slovencu o protestih proti italijanskemu nasilju

Italija umaknila sporne predloge za jugoslovanska ozemlja
Pred 100 leti so veliko prahu dvignili ukrepi italijanske vlade glede slovenskih in hrvaških ljudskih šol ter slovenskih učiteljev, ki bi med drugim pripeljali do ukinjanja nekaterih šol.
Poleg tega so uredništvom slovenskih in hrvaških časopisov naložili, da morajo vsa besedila opremiti tudi z italijanskimi prevodi.
Ni trajalo dolgo, ko je takratna vlada Kraljevine SHS na pobudo Jugoslovanskega kluba na italijansko vlado naslovila poziv, da te ukrepe prekliče.
Ukrepi so bili tako po manj kot enem mesecu veljavnosti res v celoti preklicani. »Tako je naša vlada na zahtevo Jugoslovanskega kluba napravila uspešne korake v korist našim rojakom pod Italijo,« je komentiral časopis Slovenec.
Protesti proti Italijanskemu nasilju uspešno izpeljani
Za konec meseca oktobra so po Sloveniji pozvali k protestnim shodom proti nasilju, ki ga je italijanska oblast izvajala na okupiranih področjih Slovenije in Hrvaške.

Zbralo se je na tisoče ljudi v Mariboru, Rakeku, Kranjski Gori, Cerknici, Višnji Gori, Ribnici in drugje. Med drugim so k ukrepanju pozivali tudi jugoslovansko vlado, ki na nasilje s strani fašistov ni odgovarjala. Zastopane so bile vse kulturne, gospodarske in politične organizacije.
Telefonska zveza med Beogradom in Ljubljano
V tistem času je bila uspešno vzpostavljena neposredna telefonska zveza med Beogradom in Ljubljano. Glede tega je že več let pred tem eden izmed slovenskih poslancev pozval takratnega ministra, ki je obljubil, da bo zvezo vzpostavil takoj, ko bo prispel naročeni material. Po nekaj letih je bila tako zveza končno vzpostavljena.

Nova akcija proti nepismenosti na Hrvaškem
Šole na področju Hrvaške so pred 100 leti prejele okrožnico, preko katere so bile pozvane, da uvedejo tečaje za vse nepismene ljudi.
Tečaje so razdelili na dva oddelka. V prvem so se nepismeni naučili osnov pisanja in branja, v drugem pa so se pri tem izpopolnili s poudarkom na logičnem branju.
Na koncu so šole priredile javni izpit, ki so ga nadzorovali predstavniki šole in krajevnih oblasti. Na izpitu se je sestavil zapisnik z imeni vseh, ki so se izpita udeležili. Na podlagi tega zapisnika so učitelju za vsako osebo, ki jo je uspel naučiti pisati in brati, izplačali po 35 takratnih dinarjev nagrade.
Zlato v mrliškem pepelu
Časopisi so takrat poročali o nekem ameriškem zobozdravniku, ki je pri zlatu, ki ga je nabavljal za pripravo zlatih zob, opazil sumljive razlike. Zobozdravnika je tako zanimalo, od kje zlato prihaja.
Po zapletenem poizvedovanju je ugotovil, da je njegov »dobavitelj« zlato pridobival od lastnika bližnjega krematorija. Leta in leta je sejal pepel pokojnih ljudi ter tako pobiral zlate zobe, ki jih je takrat imel »več ali manj vsak Američan«.
»Tako so torej za svoje nade ogoljufani tisti, ki se dajo po smrti sežgati, češ da se na ta način izognejo vsakemu oskrunjenju,« je pisal Slovenec.