Združeni narodi: »Čeprav v Dubaju nismo prekinili obdobja fosilnih goriv, je to začetek konca«

Posted on 14. 12. 202314. 12. 2023 by Marko Želko

Zadnjih nekaj tednov je v Dubaju potekala mednarodna konferenca na temo podnebnih sprememb COP28, ki so se jo udeležili politiki, znanstveniki in predstavniki združenj iz skoraj 200 držav.

Konferenca, ki so jo vodili predstavniki organizacije Združenih narodov, se je zaključila s sporazumom, ki so ga označili kot »začetek konca« obdobja fosilnih goriv. S tem so postavili temelje za »hiter, pravičen in enakopraven prehod, podprt z globokim zmanjšanjem emisij in povečanim financiranjem,« so sporočili iz organizacije.

Celoten dogodek je potekal v senci predhodnega dogovora iz Pariza iz leta 2015, ko so se sodelujoče države dogovorile, da bodo temperaturo globalnega segrevanja ohranile pri 1,5 °C. Kot smo pisali tukaj, se je svet že letos v povprečju segrel na 1,46 °C, kar je to mejo skoraj preseglo.

Izvršni sekretar ZN za podnebne spremembe Simon Stiell. Vir slike: ZN.

»Čeprav v Dubaju nismo prekinili obdobja fosilnih goriv, je ta rezultat začetek konca,« je v zaključnem govoru dejal izvršni sekretar ZN za podnebne spremembe Simon Stiell. »Zdaj morajo vse vlade in podjetja te zaveze nemudoma spremeniti v dejanske gospodarske rezultate.«

Konferenco COP28 so sklenili s pripravo dokumenta, v katerem so zbrali svetovni pregled stanja podnebnega segrevanja. Vsebuje vse elemente, o katerih so potekala pogajanja, države pa ga lahko zdaj uporabijo za pripravo strožjih podnebnih akcijskih načrtov, ki jih je treba pripraviti do leta 2025, so zapisali pri ZN.

Pregled stanja kaže na to, da je treba do leta 2030 zmanjšati globalne emisije toplogrednih plinov za 43 odstotkov v primerjavi z letom 2019, če želimo omejiti globalno segrevanje na 1,5 °C. Prav tako so ugotovili, da so države skrenile s poti pri doseganju ciljev Pariškega sporazuma iz leta 2015.

Države naj bi do leta 2030 potrojile zmogljivosti obnovljivih virov energije. Vir slike: ZN.

S pomočjo tega dokumenta lahko tako države in ostala zainteresirana javnost kadarkoli ugotovijo, ali svet napreduje pri doseganju ciljev Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah ali ne.

Sodelujoče države so bile pozvane, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo do leta 2030 v svetovnem merilu potrojile zmogljivosti obnovljivih virov energije in podvojile izboljšave energetske učinkovitosti.

Seznam ukrepov vključuje tudi »pospešitev prizadevanj za postopno ukinitev energije iz premoga« in »postopno odpravo neučinkovitih subvencij za fosilna goriva«.

»Vemo, da nismo na pravi poti, da bi omejili globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija. Čas za pomembne odločitve se izteka in čas za ukrepanje je zdaj,« opozarjajo pri Združenih narodih.

Podnebna konferenca se je začela v začetku decembra. Vir slike: REUTERS.

»Denar je sveta vladar«

Financiranje ukrepov glede podnebnih sprememb je bilo na konferenci v središču pozornosti, saj ga je Stiell večkrat označil za »velikega spodbujevalca podnebnih ukrepov«.

Zeleni podnebni sklad (GCF) je bil ob drugi dopolnitvi sredstev okrepljen, saj je šest držav na konferenci COP28 obljubilo nova sredstva, tako da so skupne obljube 31 držav dosegle rekordnih 12,8 milijarde ameriških dolarjev, pričakujejo pa se še nadaljnji prispevki.

Osem držav je napovedalo nove donacije za Sklad za najmanj razvite države in Posebni sklad za podnebne spremembe v skupnem znesku več kot 174 milijonov dolarjev, za Sklad za prilagajanje pa so bile na COP28 obljubljene donacije v skupnem znesku skoraj 188 milijonov dolarjev.

Vendar pa, kot je poudarjeno v omenjenem svetovnem pregledu stanja, te finančne zaveze še zdaleč ne dosegajo na tisoče milijard, ki so potrebne za podporo državam v razvoju pri prehodu na čisto energijo, izvajanju njihovih nacionalnih podnebnih načrtov in prizadevanjih za prilagajanje, sporočajo iz ZN.

Preberite več