Skip to content

Elektrifikacija, ki nas bo udarila po žepih

Pravzaprav nas ne bo udarila, ker nas elektrika strese, če se najprej malce pošalim. Čeprav to, kar se že dogaja in se bo dogajalo, ni šala. To, kar so zdaj »pogruntali« naši vladni biseri in tisti biseri iz dobro plačanih javnih zavodov in ustanov, bo že kmalu po prehodnem obdobju, če ne že prej, dodobra streslo naše žepe. Ali denarnice, če je še kaj sploh ostalo v njih. Čeravno zadnja leta vse bolj poslujemo s plastiko, torej bančnimi karticami, mora biti tudi kaj na njih, da se lahko dol vzame. Kaj ne? A bo kar težko, kajti če že naša ljuba predsednica Nataša Pirc Musar komaj shaja s svojo predsedniško plačo, zato si želi večjo, čeravno gospa ne sodi med revne, bodo potemtakem še težje shajali upokojenci in mnogi zaposleni na minimalni plači oziroma tisti z mizernimi pokojninami. Pa naj razni vladni strokovnjaki in strokovnjakinje še tako vneto zatrjujejo, da nova ureditev povezana s plačevanjem  električne energije ne bo privedla do podražitve. Saj bi jih držal za besedo, a kaj, ko tako in tako nikoli in za nič ne odgovarjajo. Je že tako, da sam raje prisluhnem in verjamem ekonomistu in nekdanjemu ministru Mateju Lahovniku, da bo pač nekje za »zeleni« prehod treba vzeti denar. Kakšne štiri milijarde.

Zelo verjetno bodo kaj »našli« v gospodinjstvih, sploh tam, kjer ne bodo preračunavali (s kalkulatorjem, ki menda sploh še ne dela) porabe, ali pa tega sploh ne bodo znali. Že sedaj pa sem prepričan, da bodo tisto, kar bo še zmanjkalo, vzeli tam, kjer denar na srečo še je. V gospodarstvu. To pa ni dobro, ni koristno in je pravzaprav kruto. Namesto, da bi šla država v smer, da bi svoje delovanje pocenila, da bi »popucala« kader v državnih ustanovah, pa na ministrstvih, gospodarstvu pa znižala davke, da bi lahko le-to še več vlagalo v razvoj in raziskave in v višje plače zaposlenih, se gredo čisto navadni piar, s pomočjo katerega bi nas radi prepričali, da nič ne bodo vzeli. Seveda bodo, saj tako in tako vemo, da le jemljejo in že dolgo nič ne dajo. No, razen kakšne nedomiselne reforme, pa obljube. Teh je žal na pretek. Haska ali koristi pa nobene.

Ko sem leto nazaj v oddaji na Pop TV slišal predsednika vlade Roberta Goloba, da bo poskrbel, da bodo Slovenijo elektrificirali, da bomo vsi na svojih strehah imeli panele, sem vedel, da gre še za eno prehitro in nepremišljeno izjavo, ki ne pije vode. Tako kot ne pije vode marsikaj drugega, kar si naša oblast izmisli.

Vladajoči so sprejeli tudi  interventni zdravstveni zakon.  Spet so malo udarili delodajalce po prstih. Doslej so namreč delodajalci pokrili bolniška nadomestila za dvajset delovnih dni, po novem za 30. Če se ne bo vmes zgodil veto Državnega sveta. Potem se bo šele zapletlo. Bog ve, kaj bo v tem primeru z dosedanjim dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, ki bo postalo obvezno.

Že zdaj pa vem ali natančneje, sem prepričan, da ne bo kaj veliko od izgradnje 30 tisoč stanovanj, ki jih je tako navdušeno napovedoval Luka Mesec. Če ne bo dobil polena pod noge, jih bo prej blizu tisoč v Ljubljani zgradil naš uspešni podjetnik Ivo Boscarol. Ne vem zakaj njemu bolj verjamem kot našemu ministru Mescu? Verjetno zato, ker ima za sabo bogato in uspešno poslovno pot, medtem, ko ima Mesec le politično. Uspešno, to je treba priznati. Mlad je postal minister, še mlajši pred leti poslanec. A presodite sami, od katere poti imamo mi navadni državljani več.  Poslovne ali politične?

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice