Temeljno sporočilo božiča je rojstvo Božjega sina Jezusa Kristusa – Bog je na Zemljo poslal svojega sina, da bi prišel med nas, kar je človeški naravi nedoumljivo in nas popolnoma presega. V Bibliji pa ima Jezus po izročilu še preroško ime Knez miru in za današnji čas si je zaželeti, da bi njegova poslanica miru dosegla čim več src in se prelivala iz enega do drugega, dokler se ne bi končale grozote in vojne na tem svetu, kar v tem trenutku resnično potrebujemo. Sporočilo božiča presega vse materialno, zato je bistveno obujati tudi duhovno razsežnost tega praznika, ko se posedete na božični večer za obloženo mizo.
Poprtnik, božični kruh. Vir slike: Slovenski etnografski muzej.
Božič se praznuje od 4. stoletja
Praznik Kristusovega rojstva so uvedli sredi 4. stoletja, po ohranjenih zapisih so ga prvič praznovali v Rimu leta 336. V sto letih se je razširil vse do Egipta in v naslednjih stoletjih vse do srednjega veka je bil uveljavljen že po vsem svetu. Tako ima že zelo bogato zgodovino, skozi čas pa so se obredi in navade ob tem prazniku močno spreminjali. Postavljanje jaslic v spomin na Jezusovo rojstvo v jaslih v Betlehemu je lep običaj, ki ostaja živ in ga poznajo po vsem svetu. Pri nas po vaseh ponekod pred hišami razstavijo ohranjene stare jaslice, ta navada je zaživela na primer v Šenčurju, da so na ogled mimoidočim, kar praznik še povzdigne. Nekatere jaslice so stare že sto let in so prave umetnine. V naših krajih so jih v domovih postavljali na božični dan in tudi smrečica se je s skromnimi obeski, izdelanimi doma (s sadjem, orehi, domačimi piškoti) okraševala šele ta dan v prazničnem vzdušju. Po domovih so zadišale potice, poprtniki, božični kruh. Polnočno zvonjenje zvonov jih je povabilo k polnočnici, ki je eden vrhuncev prazničnega vzdušja in zaokroža čar te noči.
Ponekod se je do danes ohranila stara navada, da se na božič z dišečim kadilom pokadi in z blagoslovljeno vodo pokropi vse kotičke v hiši in pa tudi vrt okoli hiše, to pa se nato ponovi še na silvestrski večer in na predvečer Svetih treh kraljev. Božič je od nekdaj družinski praznik, ko se ob dreveščku zbere vsa družina, ponekod ob petju božičnih pesmi in molitvi. K staremu izročilu praznika pa se je v zadnjem času pritaknilo nekaj novejših navad. Tako je bogato okraševanje božičnega drevesa novejšega datuma in tudi okraševanje se večinoma začne že precej pred praznikom, ne na božič. Prav tako pa ob tem prazniku včasih ni bilo v navadi, da bi se obdarovali, darila je nosil le Sveti Miklavž. Potem ko smo »uvozili« Božička, ki nima povezave s krščanskim praznovanjem, pa se je praznik začel komercializirati. Ta praznik prinaša močno sporočilo upanja, radosti, miru in škoda je, če se njegova vsebina omeji le na obdarovanje in pojedine.
Poljski oplatek. Vir slike: Getty Images.
Kako božič praznujejo drugod po svetu?
Različne kulture in različni narodi ta krščanski praznik praznujejo po svoje, praznovanje pa se v marsičem razlikuje od našega tudi pri naših bližnjih sosedih. Najbolj dragocena tradicija se tako kot pri nas povsod po svetu prenaša na naslednje rodove, čeprav se v tem potrošniškem svetu ponekod žal zabrisuje. Božič praznujejo vse države sveta, ki imajo krščansko vero, tukaj pa se osredotočimo na evropsko izročilo. Na Poljskem, kjer je tradicija zelo močna, imajo običaj, da se božična večerja, ki jo imenujejo vigilija, začne z delitvijo oplatka. Gre za zelo tanek oblat, narejen iz moke in vode, v katerega je vtisnjena podoba Kristusovega rojstva. Oplatek si podajajo iz rok v roke, vsak si pri tem odlomi košček in ga poje kot znak edinosti s Kristusom. Za glavno jed postrežejo boršč, piroge in krapa. Tudi na Slovaškem imajo po tradiciji na božični večer na mizi krapa s krompirjevo solato. Na Poljskem otroke preoblečeni v modrece in druge like po večerji preizprašajo o znanju katekizma in jih nagradijo. Na Slovaškem je posebna tradicija, da mladi moški, oblečeni v pastirje ali angele, hodijo od hiše do hiše in recitirajo pesmi in pripovedujejo zgodbe o Jezusovem rojstvu, podoben običaj pa imajo tudi na Madžarskem in v Romuniji. V Italiji, na Norveškem, Švedskem in Finskem je poseben del božičnega časa praznovanje dneva svete Lucije, ene prvih mučenk. Na ta dan pripravijo procesije s svečami, najstarejše dekle v družini pa se po običaju obleče v dolgo belo obleko in na glavi nosi venec s svečami. Nemčija in Avstrija sta po stari tradiciji v božičnem času preplavljeni z božičnimi sejmi, kjer se v čudovitem prazničnem vzdušju ljudje zbirajo ob stojnicah in si privoščijo kuhano vino in klobase ter nakupujejo darila in domače izdelke. V Italiji na božični dan postavijo jaslice, za večerjo pa jedo morske sadeže in tipične božične slaščice, kot so panetone, strufoli, pandoro, potem se gre k polnočnici. Na Siciliji na trgih številnih mest prižgejo kresove, ki naj ogrejejo pravkar rojenega Jezusa. V večini evropskih držav je božič pomemben praznik, naj njegova vsebina seže do vsakega.
Powered by Contextual Related Posts
