Ministrstvo za delo je pripravilo osnutek sprememb zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki ga bo sindikatom in delodajalcem predstavilo na sestanku prihodnji petek.
Iz osnutka zakona, ki ga je pridobila STA, izhaja, da bi ministrstvo za delo vnovič poseglo v definicijo delavca, za katerega se zahteva evidentiranje delovnega časa, in sicer na način, da bi bilo zajetih manj delavcev. Nazadnje so namreč določili, da je treba evidence voditi za vse delavce, ki na kakršnikoli pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu.
Pri ministrstvu želijo spremeniti zakon o beleženju delovnega časa. Vir slike: Time Camp.
Pogoj je le ta, da delo opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca. Ta definicija zajema tudi zaposlene na avtorskih in podjemnih pogodbah ter študente in dijake.
Zdaj na ministrstvu predlagajo črtanje določila, da je treba evidenco voditi tudi za osebe, »ki opravljajo delo na način, da pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca«.
Ta določba se jim zdi neustrezna, saj lahko po nepotrebnem zajame tudi osebe, ki dela ne opravljajo osebno in niso vključene v delovni proces delodajalca oziroma opravljajo delo s sredstvi delodajalca, a ne pod njegovim nadzorom in v skladu z njegovimi navodili.
Spremembe tudi pri dnevnem vpisu v evidenco
Zadnja novela delodajalcem ob vodenju evidenc o številu opravljenih ur in nadur narekuje še vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela, izrabe odmora med delovnim časom ter opravljenih ur v drugih posebnih pogojih dela in v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da je razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo.
V evidenci mora biti vpisan tudi tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, da so jasno razvidne plus ali minus ure.
Minister za delo Luka Mesec. Vir slike: Vlada RS.
Na ministrstvu so ugotovili, da ta sprememba prinaša le dodatne obveznosti za delodajalce in posledično delavce, ne pa tudi večjih koristi.
Izkazalo se je, »da takšen ukrep ni primeren, saj ne zagotavlja, da bo takšen zahtevani podatek izkazoval dejansko stanje na področju izrabe odmora med delovnim časom«, so po poročanju STA zapisali v gradivu. To naj bi zagotovilo vpisovanje začetka in zaključka odmora, kar pa naj ne bi bilo sorazmerno v luči administrativne obremenitve, so ocenili.
Za vse preostale podatke, ki jih je treba na novo vpisovati v evidenco, pa bi na ministrstvu v zakon vnesli nov odstavek, da se jih lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti uredi drugače, kot to določa zakon o evidentiranju.
Ozadje
Novela zakona o evidentiranju je v uporabi od 20. novembra lani, tik pred tem pa je med delodajalci povzročila precej nejevolje zaradi omenjenih sprememb. Luka Mesec, minister za delo, je tako odredil odprtje posebnega elektronskega naslova evidence.mddsz@gov.si, na katerega so lahko vsi, ki so imeli kakršnekoli težave pri izvajanju zakona, do 20. februarja sporočili komentarje, opažanja ali predloge.
Novela zakona o evidentiranju je v uporabi od 20. novembra lani. Vir slike: The Balance.
Zdaj, ko se je to obdobje izteklo, bodo na ministrstvu pripombe pregledali in zakon po potrebi popravili. Na ministrstvu so do minulega tedna prejeli 218 pripomb, so pojasnili za STA.
Pobude, ki se nanašajo na evidentiranje, po njihovih navedbah izražajo stališča o tem, da spremembe zakona o evidentiranju delovnega časa »ne bodo spremenile stanja zlorab, da je beleženje vsebin preobsežno, težko izvedljivo ipd.«.
Posredovana so bila sicer tudi nasprotna stališča, da bi se moralo denimo evidentiranje izvajati tudi za funkcionarje in ostale, ki jih področna zakonodaja izvzema, so dodali.
