Skip to content

Zakaj so v 21. stoletju še potrebne vojne?

Tehnologija in znanost dosegata neslutene dosežke in nam zbujata upanje na številne rešitve iz zagat, ki nas mučijo, a po drugi strani, po moralni, etični, čisto človeški, pa smo pristali – kje? Kaj smo se naučili iz vojnih strahot, iz prve in še posebej iz druge svetovne vojne, katere konca se s slovesnostmi in paradami spomnimo vsako leto 8. maja, saj je takrat mednarodni dan zmage nad fašizmom in nacizmom v Evropi, uradno imenovan Victory in Europe Day?

Na ta dan leta 1945 je Hitler v Reimsu podpisal kapitulacijo, vendar so posamezne bitke še vznikale tudi po tem podpisu, med drugim tudi pri nas na Pojani nad Prevaljami 15. maja in pa na nizozemskem otoku Texel v Friziji, kjer so kanadske zavezniške sile razorožile nemške enote 20. maja, in to so tudi zadnji boji v Evropi. Konec vojne pa se je zavlekel do 4. septembra 1945, ko se je končala vojna na Pacifiku.

Bitka na Poljani je bila zadnje dejanje druge svetovne vojne v Evropi.

Bitka na Poljani je bila zadnje dejanje druge svetovne vojne v Evropi.

Po vojni zaobljuba 51 držav k miru in prijateljstvu med narodi

Razdejanje in strahote ter milijoni mrtvih so bili strašna cena svobode za vse v vojno vpletene narode vse od začetka vojne z napadom na Poljsko leta 1939, tudi za naš narod, ki ga je vojna še posebej zaznamovala in notranje razklala. Trpljenje zatiranih je bilo nepopisno.

Zaveza, da se kaj takšnega ne sme ponoviti, je takoj po vojni združila 51 držav – rojena je bila Organizacija združenih narodov. V svojo temeljno ustanovno listino so zapisali vodila za razvoj sodobne družbe, v kateri ni prostora za teptanje pravic drugega in brezkončno nasilje. Svoboda in mir sta bili postavljeni za najvišji vrednoti, miroljubno reševanje sporov med državami pa ena od prioritet.

Feldmaršal Keitel je 8. maja podpisal nemško vdajo. Vir slike: Wikipedija.

Feldmaršal Keitel je 8. maja podpisal nemško vdajo. Vir slike: Wikipedija.

To je bilo bistveno. Ker nikoli drugače in drugje kot v vojni ni človek tako razčlovečen in njegovo življenje tako brez vrednosti. Ne glede na to, kje in kako se začne, ko prevladajo interesi, geopolitični, ekonomski ali kakršni koli drugi, je kolateralna škoda povsem drugotnega pomena. Stotisoče razseljenih, tisoče mrtvih otrok, pohabljenih, brez prihodnosti? Ni pomembno.

Kot je rekel Hitler tik pred padcem Berlina, ko bi moral zavarovati in evakuirati tri milijone civilistov: Na civiliste se pa res ne moremo ozirati.    

Kje so zaveze OZN danes?

OZN je brez dvoma imela in še ima pomembno vlogo, njene mirovne misije po vsem svetu so neprecenljive. In vodilo generalnega sekretarja Antonia Guterresa, da je OZN odločna v prizadevanjih za reševanje kriz in usmeritvi človeštva na novo pot k miru, stabilnosti in blaginji, daje upanje. 

Ampak ni se vse izšlo tako, kot so in smo upali ob njeni ustanovitvi leta 1945.

Krizna žarišča po svetu, na Daljnem in Bližnjem vzhodu in tudi bližnje nam, so se odpirala, OZN pa je bila marsikdaj nemočna, zablokirana, orodje v rokah največjih, ki so z vetom ustavljale za človeštvo pomembne miroljubne akcije. Tako se je zgodilo tudi nedavno, saj OZN ne more pomagati trpečim v Gazi, ker so ZDA dale na njeno delovanje veto. Podobno je storila Rusija v zvezi z Ukrajino dve leti pred tem. In obe vojni gresta pred našimi očmi naprej svojo pot.

OZN je nastala takoj po drugi svetovni vojni in si zadala za cilj ohranjanje miru in miroljubno reševanje sporov. Vir slike: Pixabay.

OZN je nastala takoj po drugi svetovni vojni in si zadala za cilj ohranjanje miru in miroljubno reševanje sporov. Vir slike: Pixabay.

Prizadevanjem za mir je treba dati moč

Kaj se je zgodilo z velikimi zavezami miru in pravičnosti za vse? Imamo poleg OZN še kakšne mehanizme, ki delujejo v smeri miroljubnega reševanja sporov in v smeri uvida, da je treba vsak zametek vojne reševati na diplomatskem parketu, z dogovori, pregovarjanji, razpravami in za vsako ceno iskati rešitve? EU je leta 2021 ustanovila evropski mirovni instrument – EU Peace Facility, ki si je zadal za nalogo ohranjanje miru, preprečevanje sporov in krepitev mednarodne varnosti in je namenjen za podporo in za vojaške operacije.

Vendar je ta mirovni instrument v tujini naletel na negativne odzive in dvom, ali res prinaša mir in blaginjo. Šestindvajset nevladnih organizacij po svetu je namreč s posebno poslanico opozorilo na to, da ta instrument EU v takšni obliki delovanja, kot jo ima trenutno, ne odpravlja temeljnih vzrokov za konflikte, ampak prinaša tveganje za kršitev mednarodnega humanitarnega prava, zlorabe človekovih pravic in tveganje za povzročitev škode civilistom. Te nevladne organizacije pozivajo EU, naj te pomanjkljivosti odpravi.

Poleg teh večjih je še veliko manjših organizacij in posameznikov, ki se zavzemajo za mir. Vse te je treba podpreti, jim dati moč, jih postavljati v ospredje. Jih na koncu koncev nominirati za Nobelovo nagrado za mir, da bi se o njih vsaj pisalo in govorilo.

In tudi ta nagrada bi s tem pridobila veljavo. Nobelova je prav za področje miru med najbolj kompromitiranimi in kontroverznimi in paradoksalnimi. Tako jo je prejel med drugimi Henry Kissinger, ameriški državni sekretar, za svojo »osvobodilno« politiko v Laosu, Kambodži in Vietnamu, zaradi katere je umrlo ogromno nedolžnih ljudi.

Če bi bila volja, bi se našli mehanizmi za končanje vseh vojn. Če ne bi bili interesi iz ozadja močnejši od želje po miru in svobodi za vse. Seveda, dokler bodo imeli nekateri korist od tega, da z vojno dosežejo svoje, in bodo drugi, tisti, ki bi to lahko preprečili, tudi hitro primaknili skledice ali pa pogledali stran – pri tem pa ni pomembno, da ljudje trpijo in umirajo in so samo figure na šahovnici – bodo vojne trajale. Samo odločiti se moramo, ali imamo raje vojno ali mir.  

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice