Ali lahko umetna inteligenca privede do »agrikulturne revolucije«?

Posted on 31. 5. 202431. 5. 2024 by Marko Želko

Zagovorniki umetne inteligence so prepričani, da lahko s to tehnologijo ustvarimo »agrikulturno revolucijo« v času, ko se kmetijstvo sooča s posledicami podnebnih sprememb in naraščajoče človeške populacije.

Eden od pomembnih izzivov boja proti podnebnim spremembam je njihov vpliv na žuželke, od katerih je odvisnih skoraj 75 odstotkov pridelkov, je dejal Omer Davidi, izvršni direktor izraelskega podjetja BeeHero, ki s pomočjo napredne analize podatkov, umetne inteligence in senzorjev izboljšuje pridelek in povečuje dobiček komercialnih pridelovalcev.

»Gre za dva vidika. Najprej vpliva na čebele, ki so neke vrste živina, na katero prav tako vplivajo vremenske razmere. Torej, če imamo bolj suhe zime ali bolj ekstremne pogoje, je pri čebelah in čebelarjih nekaj več stresnih dejavnikov pri ohranjanju močnih in zdravih družin,« je pojasnil za Food Ingredients First.

»Drugi vidik, ki ga že opažamo na poljih, kjer delujemo, je čas cvetenja in časovni okvir za opraševanje. Torej bolj kot so ekstremne vremenske razmere, krajši bo praktično tudi časovni okvir za dejavnost opraševanja.«

Glavni izvršni direktor družbe BeeHero Omer Davidi. Vir slike: Food Ingredients First.

Vsako leto propade približno 40 odstotkov čebeljih družin, kar vpliva na cene medu, pridelavo medu in tudi na kmetijstvo, zato je pomembno, da imajo čebelarji dostop do ustreznih orodij, je dodal.

BeeHero uporablja umetno inteligenco in internet stvari za zaščito čebeljih družin za boljšo pridelavo s konceptom, ki lahko vstopi neposredno v čebelnjake in čebelarjem omogoči vpogled in statistike, ki jih prej niso imeli.

»Izkušeni čebelar pregleda panje in nato ugotovi težavo. Komponenta umetne inteligence BeeHero neprestano črpa podatke iz panja in v idealnem primeru nadomesti ta postopek pregleda,« je pojasnil Davidi.

Tehnologija podjetju pomaga tudi pri primerjavi aktivnosti opraševanja poljščin na določenih geografskih območjih, da bi nakazala njihov potencialni vpliv na industrijo hrane in pijače ter donose poljščin.

»Podatke zbiramo iz notranjosti panja in tudi s polja, lahko tudi preštejemo število čebel, ki pridejo v panj in iz njega. Dejansko lahko modeliramo raven učinkovitosti vsake posamezne čebele v družini in govorimo o 10 do 1000 čebelah na panj.«

Podjetja so s pomočjo UI že uspela doseči napredek na področju pridelkov. Vir slike: Intellias.

Glavna težava je negotovost

Will Kletter, podpredsednik za poslovanje in strategijo pri podjetju ClimateAi, se strinja, da se morajo podjetja s področja hrane in pijače prilagoditi.

»Ko razmišljamo o podnebnih tveganjih, pogosto mislimo na to, da so povezana z zmanjševanjem donosov. Kot slišimo od naših strank, je zgodba dejansko nekoliko drugačna. Slišimo zgodbo o nestanovitnosti dobrega leta, ki mu sledi slabo, mokro leto, ki mu sledi suho leto, kar povzroča veliko negotovosti,« je dejal na nedavno zaključenem dogodku F&A Next na univerzi in raziskovalni ustanovi Wageningen na Nizozemskem.

Nihajoče podnebne razmere povzročajo težave, kot so mikotoksini v pšenici in drugih žitih, za katere pričakuje, da se bodo iz desetletja v desetletje nenehno povečevale.

»To je v veliki meri posledica vročine in vlage v obdobju cvetenja poljščin, zato se bodo s segrevanjem sveta aktivna območja za to glivo še naprej širila.«

Podjetje ClimateAi iz ZDA je ustvarilo »prvo platformo za odpornost na podnebne spremembe« in je pionir pri uporabi umetne inteligence za ublažitev posledic podnebnih sprememb. Platforma napoveduje vpliv podnebnih sprememb na dobavne verige, zlasti na prehranske in kmetijske dobavne verige, je pojasnil Kletter.

PhenoInspect uporablja umetno inteligenco in drone za spremljanje pridelkov. Vir slike: Food Ingredients First.

»Ena izmed naših strank je uporabila eno od naših orodij za opredelitev prihodnjih regij za pridelavo semen na podlagi območij, na katerih so danes uspešni. S tem smo jim lahko skrajšali čas validacije za eno do dve leti, prihranili denar in hitreje so prišli na trg.«

Umetna inteligenca in droni

Nemško podjetje PhenoInspect, ki analizira poljščine in plevel za izboljšanje pridelkov, uporablja umetno inteligenco in drone za »agronomsko raziskovanje visoke ločljivosti v kmetijstvu«.

»Pri vzreji ali kmetijskih raziskavah, kjer se na polju veliko opazuje pridelek, da bi prebrali nove sorte in potrdili hipoteze, so lahko droni zelo uporabno orodje,« je na dogodku F&A Next povedal Philipp Lottes, izvršni direktor podjetja.

Med letenjem drona lahko umetna inteligenca zazna vse pridelke (na primer pšenico) na polju, jih vnese v uporaben zemljevid, ga naloži na traktor in nato sproži ciljno usmerjeno škropljenje »samo tam in takrat«, ko je to potrebno, je pojasnil.

Podjetje sodeluje z zveznimi inšpektorji, ki iz drona s pomočjo umetne inteligence pridobivajo ustrezne informacije, razvilo pa je tudi spletni vmesnik za analizator rastlin, ki zajema celotno upravljanje podatkov.

Preberite več