Dvoličnost

Če imamo kaj v naši politiki, predvsem med tistimi, ki se imajo za leve, pa so pogosto skrajno levi, potem imamo dvoličnost. V tej kolumni bom nanizal nekaj primerov.
Ko je ameriški predsednik Joe Biden, kmalu po poskusu atentata na njegovega konkurenta Donalda Trumpa in po zasedanju vrha NATA, na katerem je njegovo vitalnost pohvalil naš premier Robert Golob, odstopil iz predsedniške tekme in za svojega aduta predlagal podpredsednico Kamalo Harris, je naša zunanja ministrica Tanja Fajon rekla, da je zelo vesela, da je za svojo naslednico izbral žensko. Kot da bi bilo to sploh pomembno. Vsaj kar se mene tiče, je pomembno le, ali je oseba, pa naj si bo to moški ali ženska, drugih spolov ne poznam, sposobna oziroma sposoben. Tako Golob kot Fajonova sta bila dvolična. Najprej je Golob hvalil Bidna, kako je vitalen, pa vsi vemo, kar nam Biden iz dneva v dan dokazuje, da žal ni več, dvoličnost pa je izkazala tudi Fajonova, ko je za glavno merilo primernosti definirala spol. Ki jo je ponovno izkazala, dvoličnost namreč, tako kot njen šef Golob in celotna vlada, ko je v nasprotju z željo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen potrdila oziroma predlagala le moškega kandidata za komisarja, torej Tomaža Vesela, ne pa tudi ženske kandidatke.
Dvoličnost pri ravnanju te vlade opažam tudi, ko gre za nevladne organizacije. »Gor« so vzete tiste, ki so blizu vlade, torej Nike Kovač, Jaše Jenulla ali Gorana Fabricija, medtem, ko so mnoge na drugi strani pozabljene. Podobno je tudi kar se medijev tiče. Poglejte le, koliko reklam tistih firm, pri katerih ima vpliv vladajoča leva politika, je denimo v levi Mladini na eni strani in v desnosredinski Domovini na drugi. Poglejte, pa boste sami videli, če meni ne verjamete.
Dvoličnost te vlade pod ekstremnim levim vplivom se izkazuje tudi, ko gre za obravnavo romske populacije pri nas na eni strani in vseh preostalih, ki v Sloveniji živimo, na drugi. O tem si lahko v zadnji številki Domovine preberete izvrstne članke. Slikovite in resnične.
Dvoličnost, velikansko dvoličnost lahko v živo spremljamo tudi celotno zadnje leto od avgustovskih poplav naprej. Še bolj zavajanje. Saj se še spomnite, ko je kmalu po poplavah Golob obljubljal ali napovedoval, da bodo zgradili po sto montažnih hiš za prizadete v poplavah, torej tiste, ki so ostali brez hiš, pa niso v enem letu niti ene same zgradili. Se je pa prišel Golob »nastavljat« objektivom kamer in fotoaparatov, ko so podjetniki s prostovoljnimi prispevki postavili luštno hiško in vsaj eni družini polepšali dan. To, da bodo morali državi odšteti še sedemdeset tisočakov (kar bodo družini odšteli od odškodnine za uničeno hišo zaradi poplav) za zemljišče, na katerem hiška stoji, je le še en prikaz dvoličnosti. Obljubljaš nekaj v medijih in za medije, ravnaš pa povsem drugače. Mene bi bilo sram priti na slovesnost predaje ključev. Ampak tisti, ki se radi »kitijo« s tujim perjem, sramu ne poznajo.
Govorijo nam tudi, kako bodo ohranili javno zdravstvo, pa gre njihovo delo povsem v smeri, da bomo še brez tega ostali, kar zdaj imamo in razumemo kot javno.