
Pri Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo so pripravili novo poročilo o gibanju cen hrane na svetovnem trgu. Indeks, ki to gibanje združuje, je julija znašal 120,8 točke, kar je nekoliko manj kot mesec prej. Cene so tako za 3,1 odstotka nižje kot leta 2023 ter 24,7 odstotka nižje od rekordne vrednosti marca 2022.
Kategorija žit se je julija pocenila za 3,8 odstotka in s tem dosegla za 12 odstotkov nižjo vrednost kot julija lani. Svetovne izvozne cene vseh glavnih žit so se na mesečni ravni znižale že drugi mesec zapored.
Vse večja sezonska razpoložljivost zaradi tekoče žetve zimske pšenice na severni polobli ter na splošno ugodne razmere v Kanadi in Združenih državah Amerike so še naprej pritiskale na znižanje mednarodnih cen pšenice, so pojasnili pri FAO.

Gibanje svetovni cen hrane v prejšnjem mesecu. Vir podatkov: FAO.
Sezonski pritisk je botroval tudi padcu izvoznih cen koruze. Žetev v Argentini in Braziliji je potekala hitreje kot lani, medtem ko so ocene stanja posevkov v Združenih državah Amerike ostale nad lanskimi in povprečnimi ravnmi. Med drugimi grobimi žiti so se julija znižale tudi svetovne cene ječmena in sirka.
Po drugi strani so se rastlinska olja podražila za 2,4 odstotka. To pomeni za že drugo zaporedno zvišanje cen ter hkrati najvišjo vrednost v zadnjem letu in pol.
Mednarodne cene palmovega olja so se rahlo zvišale, k čemur so največ prispevali večji svetovni uvozni nakupi, ki so sovpadali s podpovprečno rastjo proizvodnje v Indoneziji, vodilni svetovni proizvajalki palmovega olja.

Palme za pridelovanje palmovega olja. Vir slike: Cosmetics Design.
Medtem so se svetovne kotacije sojinega olja julija že tretji mesec zapored zvišale, kar je bilo predvsem odraz vztrajnega močnega povpraševanja v sektorju biogoriv. Pri sončničnem in ogrščičnem olju so k rasti mednarodnih cen prispevale predvsem slabše napovedi pridelka v več glavnih državah proizvajalkah.
Cene mlečnih izdelkov se julija niso veliko spreminjale in so ohranile za 7,2 odstotka višjo vrednost kot pred letom dni. Svetovne kotacije cen mleka v prahu so se julija znižale, k čemur je prispevalo majhno uvozno povpraševanje, nasprotno pa so se mednarodne kotacije cen masla že deseti mesec zapored zmerno zvišale, kar je odražalo omejene izvozne razpoložljive količine, predvsem v Zahodni Evropi, zaradi solidne notranje prodaje, omejenih zalog in sezonsko manjše proizvodnje mleka. Svetovne cene sira so se prav tako nekoliko zvišale.

Kotacije cen masla so se že deseti mesec zapored povišale. Vir slike: Toronto Star.
Za 1,2 odstotka se je julija podražilo meso. Mednarodne cene ovčjega in govejega mesa so se zvišale, k čemur sta prispevala predvsem veliko uvozno povpraševanje in sezonsko manjša ponudba živine v Oceaniji. Medtem so se mednarodne cene perutninskega mesa zvišale zaradi velikega uvoznega povpraševanja, zlasti z Bližnjega vzhoda in severne Afrike, ob težavah v proizvodnji, ki so posledica živalskih bolezni, zlasti izbruhov ptičje gripe v več glavnih proizvodnih regijah.
Nasprotno pa so se cene prašičjega mesa nekoliko znižale, kar je odražalo presežno ponudbo v Zahodni Evropi zaradi šibkejšega tujega in notranjega povpraševanja.
Prav tako se je prejšnji mesec rahlo podražil sladkor in sicer za 0,7 odstotka, kar vseeno pomeni že drugo zaporedno mesečno zvišanje. Kljub temu je bil za 17,9 odstotka cenejši kot pred letom dni.
Julijska podražitev je bila posledica manjše proizvodnje sladkorja v Braziliji v prvi polovici meseca, kot je bilo pričakovano, kar je odtehtalo pritisk na znižanje, ki so ga povzročale izboljšane monsunske padavine v Indiji in ugodne vremenske razmere na Tajskem. Poleg tega so svetovne cene sladkorja še naprej podpirali zaskrbljenost glede vpliva dolgotrajnih suhih vremenskih razmer na pridelek v Braziliji v prihodnjih mesecih in nedavno zvišanje cen etanola.