Marko Roblek, maratonec: »Bosonoštvo je sinonim za svobodo, sproščenost, naravnost«
Naš tokratni sogovornik je najbolj poznan po svojih maratonih (bosih in obutih), knjigi Zagret za tek (42 spoznanj bosonogega viteza) in po istoimenskem podcastu, za katerega je do tega trenutka, ko to pišem (sreda, 11. september 2024), posnel že 216 oddaj. Ravno pod to številko najdete mene. Ker me je tako zavzeto spraševal, o meni vedel več kot jaz sam (noro, vam rečem), sva morala teden kasneje zamenjati vlogo. Ampak jaz o njem ne vem toliko. Upam, da boste o njem v tej naši rubriki z dvanajstimi stalnimi in tremi dodatnimi vprašanji, ki so vezana na posameznega gosta rubrike, tudi vi izvedeli kaj novega o tem zanimivem maratoncu, ki je sicer po izobrazbi ekonomist.
Najprej je zaposlitev našel v Planiki v Kranju, kjer ga je bolj kot nabava zanimala informatika. »Zato sem po nekaj letih predelal v IT podjetje Perftech na Bledu, od tam pa šel v samostojne podjetniške IT vode. Vmes sva s kolegom imela še trgovino s športno opremo, organizirala eno največjih tekaških prireditev pri nas, Nočno 10ko, sedaj pa se ukvarjava tudi z maratonskim turizmom.« Tudi novinarsko delo mu ni tuje, že vse od začetka (2012) piše za revijo Tekač, pisal je tudi za revijo Tek plus, občasno pa priobčil tudi kak tekst za kakšen spletni portal. »Svoj blog sem ustvarjal že od leta 2006 v različnih oblikah. Zadnja štiri leta mi veliko prostega časa jemlje tekaški podcast Zagret za tek; knjigo z istim imenom sem pri založbi Aktivni mediji spravil na svet leta 2019.« Z ženo imata tri najstnike. Tako da ima precej pestro in razgibano življenje. Zdaj pa mu pokukajmo še malo pod kožo.
Žena in trije najstniki so vedno na prvem mestu. Vir slike: Osebni arhiv Marko Roblek.
Katera je tvoja najlepša lastnost, vrlina?
Težko je govoriti o lastnih vrlinah, saj lahko hitro zaideš na polje nečimrnosti. Ampak, če že svoje otroke učim vztrajnosti, skromnosti, potrpežljivosti, trpežnosti, poštenosti in medsebojne pomoči, potem moram biti sam prvi zgled za to.
Kaj je tvoja slabost?
Še vedno sem včasih preveč nestrpen in vzkipljiv, morda kdaj preveč perfekcionističen. A se bolj ali manj uspešno odvajam od vsega omenjenega.
Kdo je tvoj vzornik/ vzornica in zakaj?
Pri ustvarjanju podcasta zato tako uživam, ker vsak teden lahko spoznam nove osebnosti, ki me vedno znova navdušijo in naučijo kaj novega. Moji vzorniki so ljudje, ki v življenju vidijo širšo sliko in jih malenkosti ne vržejo iz tira. Tekači, maratonci, ultramaratonci so že taki ljudje.
Kdaj si bil v življenju najsrečnejši?
Ko se ti rodi otrok, je to vendarle radost, ki poseka vse druge. Jaz sem imel to srečo trikrat.
Kaj te je v življenju najbolj prizadelo ali razočaralo?
Odhod, smrt bližnjega in ljubega človeka je vedno tragedija, to me vedno znova prizadene. Razočaranj je pa vedno manj, ker nimam visokih pričakovanj.
Kdaj in kje si izgubili nedolžnost?
Tekaško sem izgubil pri 15-ih, ko sem šel teč do bližnjega gozda in nazaj.
Najljubša knjiga, najljubša glasbena skupina in glasbenik, naj film ali odrska predstava?
Sem ljubitelj Nassima Taleba in njegovih knjig o verjetnosti, odpornosti in negotovosti. Pa Rojeni za tek je taka klasika, da jo še vedno kdaj prelistam za navdih. Glasbena skupina, jasno, Rolling Stonesi iz 70ih pa kak Phil Collins, film Vonj po ženski in predstava Butnskala.
Katera jed in pijača sta ti najljubša in katero jed sam rad pripraviš?
Vsi, ki me poznajo, vedo, da rad spijem kako pivo, posebej v družbi. Pri hrani cenim jedi na žlico, kot sta ričet ali segedin, najraje pa pripravim polnjene paprike.
Kateri je tvoj najljubši praznik?
Božič, ampak brez božične norije in nakupovalne mrzlice.
Lepo je teči sam, a biti v prijetnem društvu sotekačev je tudi lepo. Vir slike: Osebni arhiv Marko Roblek.
Električni paneli, drva, premog ali jedrska elektrarna in zakaj?
Pri naši globalni porabi so jedrske elektrarne najboljša rešitev, to si moramo priznati. Tudi jaz se ogrevam v osnovi s toplotno črpalko, pripravljam pa vsako leto drva tudi pri mami in cenim toploto, ki jo daje les, ki ga imamo v Sloveniji res dovolj.
Največja nevarnost, ki grozi našemu planetu in rešitev?
Najbrž kak meteor, ampak po verjetnostnem računu se zaenkrat še ni treba ukvarjati z rešitvami tega problema.
Če bi lahko, kaj bi v Sloveniji/ na svetu spremenil?
Birokracijo in administracijo bi prepolovil in pustil ljudem več podjetniške iniciative in svobode pri delu, razmišljanju in ustvarjanju.
Zakaj tako rad tečeš? Kaj je čar bosonogega teka?
Za šport sem vedno imel dve levi nogi (in roki) in morda je to botrovalo temu, da sem se trideset let nazaj zaljubil v tek. Najboljši čas, ki ga imaš lahko samo s sabo, ko kaj premisliš in domisliš, ali pa če si v družbi, da tkeš vezi. Bosonoštvo je pa en tak sinonim za svobodo, sproščenost, naravnost. Kdor je kdaj poskusil, ta ve, da občutenje podlage doda še eno dimenzijo doživljanja in to naredi tek popoln.
Pametni telefoni in umetna inteligenca ne morejo nadomestiti tistega, kar nam da tek. Se strinjaš?
Podpišem. Tehnologijo dojemam bolj kot orodje, ki olajša določene duhomorne aktivnosti, tek pa je nekaj diametralno nasprotnega. Analogno, uživaško, iz mesa in krvi.
Bosonogi maratonec Marko Roblek. Vir slike: Osebni arhiv Marko Roblek.
Sam sem se med ukvarjanjem s športom pogosto poškodoval. Zvinov ne štejem več, izpahov rame tudi ne, da ne govorim o manjših natrganih mišic, pa vendar, vedno znova se vračam k teku, športu. Mislim, da si šel skozi podobne poškodbe, pa še vedno športaš. Kaj je z nami narobe, če se malce pošalim? Saj bi lahko sedeli, v rokah držali pametne telefone in trenirali prste, pa brskali in brskali…
Ne samo Lieberman, tudi ostali evolucijski biologi so veliko raziskovali našo evolucijsko pogojeno nujo, da smo v gibanju in aktivni. Kljub našemu intelektualnemu razvoju smo še vedno odvisni od naših prvinskih teles, ki nas nagrajujejo za fizični napor. Še generacijo ali dve nazaj potrebe po športu zaradi dnevnega fizičnega dela ni bilo, danes je to praktično nuja. Če torej poslušaš svoje telo, te bo prej ali slej povleklo v gibanje, v hojo, v tek. Sem vesel, da se temu klicu odziva toliko ljudi pri nas, tudi midva.
Powered by Contextual Related Posts
