Laž ima kratke noge
Najprej nam je predsednik vlade zatrjeval, da je njegov kandidat za komisarja sam ponudil odstop, potem da pisma, ki so ga njegovi podporniki poimenovali fantomsko pismo, ni, a se je na koncu izkazalo, da je. Pred tem je čez rame vrgel sedanjo kandidatko za komisarko, si premislil, ali pa ga je v to prisilil morebiti ljubljanski šerif, in še enkrat več dokazal, da ni ne mož beseda, ne nekdo, ki mu gre zaupati.
Po vsem tem je v teh dneh sedel pred televizijske kamere in modroval, kako da nekateri zdravniki malo ali sploh nič ne delajo in si na osnovi praznih govoric omislil eno čudno zdravstveno reformo, ki močno diši na tisto, za katero se potegujejo neki ulični »glumci«. Če ne drugega, mu bo še dodatno uspelo uničiti nekaj tistega malega dialoga in zaupanja, ki še obstaja med vlado, njim, ministrico in stavkajočimi zdravniki. To, da bi moral sam storiti premik z ideološke obravnave zdravstvenega resorja in v prvi vrsti poskrbeti za dostojno obravnavo onkoloških bolnikov (če omenim le to sramoto), mu pa seveda ne pride na misel, če pa že, jo hitro vrže čez ramo.
Na povrh vsega doslej povedanega pa še kar besediči, kako bi on (no, država) zgradil 100 novih hiš za poplavljene iz lanskega avgusta, ampak, da jih menda oni nočejo. Ne vpraša pa se, zakaj jih nočejo. Saj si »njegove« hiše tudi jaz ne bi želel, če bi si pred končno odločitvijo prevrtel film njegovih obljub izpred dveh let in pol, od katerih se ni niti ena malce bolj pomembna uresničila. Ne tista, da bo uredil čakalne vrste v zdravstvu, poskrbel, da vsi pridejo do osebnega zdravnika, niti ni izpolnil tiste obljube povezane z zdravniki (zato stavkajo). Kako bo s plačno reformo še ne vemo prav dobro, če bo, nas bo le še dodatno zadolžila, nič ni z obljubljenimi deset in več tisoči stanovanj za mlade družine. Sistem v domovih za starejše prav tako razpada, ker primanjkuje kadra, obljubljena depolitizacija javne RTV pa se je spreobrnila v totalno politizacijo. Pokojninska reforma ni ne tič ne miš, davčna pa gre v smeri, da bo po prstih udarila ravno tiste, ki (še) delajo in ustvarjajo. Vmes pa imajo v skladiščih še na tisoče računalnikov, s katerimi ne vedo, kaj bi, in eno stavbo za sodno vejo oblasti, ki pa zanjo ni primerna in si je pred nakupom niti ogledali niso.
So pa dobri, ko gre za nameščanje svojih kadrov ali pri tako imenovanem čiščenju vsega tistega kadra, ki kakorkoli diši po Janezu Janši, njega pa vmes seveda veselo preganjajo po sodiščih, medtem, ko na vse načine zamikajo ustanovitev te ali one komisije, ki bi preiskovale njihove rabote.
In rad bi še en mandat. Bog se nas usmili, če se ta njegova želja uresniči.