Izzivi zelene politike
Evropska unija in ves razviti svet nenehno išče poti, kako zmanjšati uničujoči vpliv onesnaževanja na okolje – nekatere agende in ukrepi so nujni in dobrodošli, nekateri pa navidezno rešujejo celo kopico težav in prinašajo veliko dobrobit za čistejše okolje, a se nekateri manj znani stranski učinki teh ukrepov vračajo kot bumerang.
Tako je že v polnem teku načrt, da preidemo na čistejše vire energije – elektrika naj bi zamenjala nafto in njene derivate ter druge vire energije, ki povzročajo veliko onesnaževanje, saj pri njihovem izgorevanju nastajajo škodljivi izpusti. Pa je električna energija res tako čist in neoporečen energijski vir?
Termoelektrarne in jedrske elektrarne vodilne v proizvodnji elektrike
V letu 2023 smo v Evropi pridobili le 30 % električne energije iz obnovljivih virov (vetrne, sončne elektrarne), kaj pa ostalih 70 %? Ta del pokrivajo večinoma termoelektrarne in jedrske elektrarne. Kakšen vpliv imajo na okolje, ni treba posebej razlagati.
Pri tem pa tudi obnovljivi viri niso povsem zeleni. Sončne elektrarne imajo vsaj dve problematični točki: pridobivanje energije je odvisno od sončnega obsevanja (ko tega ni, ni elektrike), zato potrebujejo hranilnike energije, ki so spet okoljsko zelo problematični. In tudi razgradnja sončnih panelov je okoljski problem.
Prehod na električno energijo prinaša enim korist, drugim uničenje
Če bomo res prešli v popolnosti na področju ogrevanja, transporta in drugih potreb na električno energijo, bo to prineslo nove ekološke zagate in odprlo novo poglavje v uničevanju okolja, le da bodo negativne posledice vidne na enem koncu sveta, dobrobiti pa na drugem.
Tako na primer v Skandinaviji, kjer so med prvimi po uporabi električnih avtomobilov in fotovoltaiki, opažajo očitno izboljšanje zraka v središčih velikih mest, kar je seveda za tamkajšnje prebivalce velika pridobitev in pomeni dvig kakovosti življenja. A nobena stvar ni zastonj. In kakšna je cena za dvig njihove kvalitete življenja? Skokovit padec kakovosti življenja ljudi na drugem delu sveta – v državah, kjer so odlagališča iztrošenih avtomobilskih baterij, in v državah, kjer kopljejo redke kovine, potrebne za naprave »zelene« tehnologije.
V teh državah so cele pokrajine, kjer pridobivajo te kovine, popolnoma uničene in narava se tam zlepa ne bo obnovila. Teren je razrit, izmaličen, vode onesnažene in okolje ni primerno za bivanje. Ker so prebivalci od tekočih voda odvisni, so neposredno ogroženi, zato množično protestirajo proti izkopavanju litija in drugih kovin, potrebnih za izdelavo fotovoltaike, brezpilotnih letal, vetrnih turbin in motorjev za električne avtomobile.
Električni avtomobili na eni strani prinesejo dobrobit z izboljšanjem zraka, na drugi strani pa obremenjujeo okolje z odpadnimi baterijami in opustošenjem na območjih, kjer za njihovo izdelavo izkopavajo redke kovine.
Zgodba se spreminja, ker se račun ne izide
Zaradi kopice težav in nepredvidenih zagat se ta enosmerna odločitev za popolno izrinjenje avtomobilov na bencinski in dizelski pogon in virov ogrevanja na kurilno olje ter zemeljski plin začenja spreminjati. Vodilni v EU in drugod po svetu ugotavljajo, da se račun ne izide, prodaja električnih avtomobilov upada, zato se uvajajo nove smernice, ki predvidevajo daljši prehod na popolnoma zeleno tehnologijo. Ki pa v tem kontekstu v bistvu to sploh ni.
Kakšna bo nova strategija, bo pokazal čas. Dejstvo je, da avtomobilska industrija samo z izdelavo električnih avtomobilov ne more preživeti, zanimanje zanje pa vedno bolj upada. Precej dražji so od bencinskih in zaradi pomanjkanja in visoke cene redkih kovin, potrebnih za njihovo izdelavo, je njihova množična proizvodnja vprašljiva. Zato znanstveniki iščejo nove poti za izhod iz te zagate.
Bakterije naj bi pomagale pridobivati redke kovine
Znanstveniki z univerze v Edinburgu so v ta namen poskusno uporabili mikrobe za recikliranje litija, kobalta in drugih dragih kovin. Cilj te poskusne raziskave je usmeriti mikrobe, da iz starih baterij in odpadne elektronske opreme potegnejo drage in redke kovine. Vodilni raziskovalec na univerzi Louis Horsfall izpostavlja, da je nujno vzpostaviti krožno gospodarstvo, v katerem bomo lahko te kovine znova uporabili, sicer bo hitro zmanjkalo teh virov.
Dragih in redkih kovin je le omejena količina, zato si ne moremo privoščiti, da bi jih kar tako zavrgli in ne ponovno uporabili. Ključ do rešitve so našli v posebnih sevih bakterij, za katere so ugotovili, da lahko na primer sintetizirajo nanodelce kovin. Znanstveniki so dele odpadnih baterij iz avtomobilov in elektronskih baterij raztopili, nato pa so uporabili bakterije, da so se oprijele atomov v kovinah in jih nato izločile v trdni obliki. Prepričani so, da bakterije to počnejo zato, da sprožijo proces razstrupljanja, atome teh kovin izločijo, da jih ti ne zastrupijo.
Najprej jim je uspelo ekstrahirati mangan, nato pa še nikelj, kobalt in litij. Ti sevi bakterij so naravno prisotni, kar je bistveno, poudarjajo znanstveniki. Metoda je šele na začetni stopnji in je precej draga, poleg tega pa niso upoštevani še vsi drugi vidiki okoljskega vpliva uvajanja teh bakterij v širšo uporabo in vse nevarnosti biološkega onesnaženja.
Sončne elektrarne so zelena alternativa pri pridobivanju energije, a imajo nekatere omejitve in temne plati, kar zadeva obremenjevanje okolja. Vir slike: Pixabay.
Res zeleno je trenutno le varčevanje z energijo in naravnimi viri
Dokler ne najdemo dovolj učinkovitih načinov izrabe obnovljivih virov energije, je mogoče naravno okolje in naravne vire ohranjati le tako – da jih manj grobo in razsipno uporabljamo. Ampak v današnjem megalomansko potrošniškem svetu je to bolj ali manj iluzija.
Samo prepoved nadaljnje izdelave in prodaje avtomobilov na pogon iz fosilnih goriv pa je poleg vsega navedenega čuden pristop, iztrgan iz logičnega koncepta – ko pa smo vse naokrog obkroženi še z veliko večjim prometnim onesnaženjem: še vedno se po oceanih prerivajo luksuzne jahte in ladje, tovorni promet nas duši vsepovsod, letala nenehno prečesavajo nebo …
Res je treba čim bolj in čim prej zmanjšati izpuste CO2, in to s celovitimi in učinkovitimi rešitvami. Upajmo, da se na znanstvenem področju čim prej kaj premakne naprej in da najdemo učinkovitejše nove vire energije. Do takrat pa – če te neobvladljive potrošnje energije ne bomo zmanjšali sami, nas bo ustavila narava – s poplavami, cunamiji, tornadi …