Preveč upam?
Včasih je dobro vsaj za nekaj časa zamenjati svoje okolje in pokukati še kam drugam. Da lahko primerjaš. Kar se mene tiče, se vseeno še vedno potem rad vrnem nazaj. Dom je le dom, domovina je le Domovina.
Doma pri nas sicer ni vse tako, kot bi si želel, marsikaj smo ali so naši izvoljeni predstavniki in njihovi nastavljeni zavozili. Pri nas v Zasavju temu rečemo, da so zafurali. Skoraj vse naše nekoč paradne firme in banke smo ali so prodali, meter ceste ali železnice gradimo kar nekajkrat počasneje kot kje drugje, skoraj povsod, pri vseh projektih, se že od daleč vidi korupcija, ki pa jo tisti, ki bi jo morali po službeni poti zaznati ali preganjati, nočejo, ne smejo ali ne znajo. Zdravstvo nam pred očmi razpada, bivanja v domovih za starejše se naše mame in očetje z nizkimi pokojninami izogibajo kot hudič križa, ker vedo, da bodo nehote obremenili svoje otroke, iz šol so nekateri uspeli izgnati vzgojo, ker, da le znanje nekaj velja. Za povrh vsega so uspeli otrokom vcepiti v glave, da je dovolj poznati le pravice in da se na dolžnosti lahko požvižgajo…
Morebiti živimo v takem času in je po celem svetu tako. V šolstvu, v gospodarstvu, zdravstvu, pri korupciji…
A nekaj opažam pri pohajkovanju po bližnjih državah. Predvsem južnejših od nas, kjer je še vedno malce ceneje kot pri nas. V zadnjem desetletju so tu v marsičem napredovali. Tudi v primerjavi z nami. Celo pri cenah, kar me seveda jezi, če se malce pošalim. Če ne drugje, pa so pri naših južnih sosedah napredovali pri gradnji cest. Medtem, ko naše dobesedno razpadajo, od lokalnih, regionalnih do avto cest, pri njih ceste lepo prenavljajo in umeščajo nove. Še nekaj opažam. Prijaznost. Medtem, ko te pri nas marsikje postrežejo kot kakšnega ne bodi ga treba, si v njihovih barih, gostilnah in trgovinah zelo dobrodošel gost. To prav prija.
A kot rečeno, rad se vedno vračam domov, ker vem, da bo enkrat tudi pri nas spet drugače. Predvsem bolj sproščeno, prijazno in manj koruptivno. Preveč upam?