
S tem člankom želim opozoriti, kako tudi iz najmanjših problemov delamo »diplomo«. Modrujemo, sestankujemo, razpravljamo, govoričimo, ustanavljamo komisije, pišemo elaborate (kar vse stane), vse preredko pa delamo oziroma odpravljamo težave. Ne mi, ki na določene težave v naši okolici opozarjamo, ampak tisti, ki bi nam morali prisluhniti in težave čim prej odpraviti. Govorim seveda o tistih, ki so na volitvah dobili (tudi) naše glasove, eni na lokalnih in drugi na državnozborskih volitvah. Pa pojdimo kronološko k eni od takih zgodb, ki jih je po celotni Sloveniji na stotine. Skoraj natanko pred enim mesecem, natančneje 12. septembra, ko so me še malce bolele noge od 13. zasavskega humanitarnega teka, na katerem sem odtekel 60 kilometrov, sva se z ženo podala na nočni sprehod po Lokah, ki so del Krajevne skupnosti Kisovec-Loke v občini Zagorje ob Savi. Po ozki asfaltni poti, ki je speljana ob Graškem potoku. To je sicer mali potok, ki je ponekod speljan pod površjem, a ob obilnejših padavinah pogosto prestopi bregove. Pred leti so na določenih odsekih uredili njegove brežine, a ne tudi na tem odseku, o katerem malce več v nadaljevanju, in kjer so brežine potoka že močno načete. Toliko, da narasel potok vse bolj spodjeda asfalt omenjene ceste, primerne za avtomobile in manjše kamione, ki pelje do nekaterih tamkajšnjih hiš. Ta del ceste je tudi neosvetljen.
Tistega večera sem se sprehajal po tej cesti ob potoku, ko je mimo pripeljal avto. Stopil sem bolj ob stran in kar naenkrat mi je zmanjkalo tal pod nogami. Stopil sem v luknjo v asfaltu, ki ga je pred tem uničil narasli potok. Na srečo je brežina potoka zavarovana z ograjo, za katero sem se ujel, da ni prišlo do poškodbe. Naslednji dan sem si to mesto ogledal ob dnevni svetlobi, poslikal in zagorskemu županu Matjažu Švaganu poslal naslednje sporočilo z dodano fotografijo: »Matjaž, brežine in luknjo v asfaltu ob potoku Graščica (tako mu rečemo domačini) je treba nujno sanirati, sicer bo Graški potok ob naslednjem močnejšem nalivu še bolj poškodoval cesto, kar bo tamkajšnjim domačinom onemogočilo vožnjo z avtomobili. Tudi za pešce je zvečer zelo nevarno.«

Graški potok. Nevarna luknja. Vir slike: IG.
Čez par minut sem prejel odgovor, da je/bo moje sporočilo posredoval naprej. Takoj sem mu odpisal, da za težavo že nekaj časa ve, ker so tamkaj živeči nanjo že pred časom opozorili, pa se vseeno ni nič premaknilo naprej. Le dve oznaki, da gre za poškodovano cesto, so postavili, ki pa se ponoči, ker ni razsvetljave, ne vidijo. Čez teden dni, ko se ni še nič zgodilo, sem poslal županu še eno sporočilo in dopisal, da bi se lahko lotili vsaj delne sanacije, za kar bi porabili le pol kubika betona in morebiti malo železa. Ker odziva ni bilo, sem 25. septembra županu na občinski elektronski naslov poslal še vprašanje in nekaj slik poškodovane ceste in brežine potoka: »Matjaž, 13. septembra sem ti (op. z Matjažem, s katerim sva bila dolga leta soseda, se poznava več desetletij in se tikava) po SMS poslal sliko, ki je v priponki. Na njej se vidi poškodovana cesta s precej veliko luknjo in poškodovana betonska brežina Graškega potoka na Lokah v Kisovcu. Odgovoril si mi, da boš mojo sliko in informacijo o poškodovani brežini in cesti posredoval naprej. Odgovoril sem ti, da je bila občina že pred mojim obvestilom obveščena o poškodovani cesti in brežini s strani tamkajšnji stanovalcev, tudi od tamkajšnje družine znanega zagorskega zdravnika. Prejšnji četrtek sem ti še enkrat poslal SMS sporočilo, da poškodovana cesta in brežina potoka še nista sanirana. Ker o tem pišem članek za več medijev, te sprašujem, kdaj je načrtovana sanacija poškodovane brežine in luknje v cesti. Kajti, ko bo znova močneje deževalo, bo prišlo še do večjih poškodb ceste.«Kot sem vajen, je bil znova prvi odgovor skop: »Poškodbe cestišča in poškodovane brežine, do katerih je ponovno prišlo po neurju, smo letos prijavili kot škodo v naravni nesreči in čakamo na potrditev s strani Ministrstva za naravne vire in prostor.«Nič o tem, kdaj bodo »zavihali rokave«, zato sem nekaj dni kasneje, ko sem prišel iz tujine, zaprosil še za dodatno pojasnilo. Takole se je glasilo moje vprašanje: »Prosim za natančnejši odgovor, kdaj ste prijavili poškodovano brežino in cesto na ustrezno ministrstvo in kolikokrat ste v času od poslanega pisma zaprosili za čimprejšnji odgovor. Zanima me tudi, kdo bo po odobritvi škode v naravni nesreči opravil sanacijo, in če ne bo odobrena, kako in kdaj se boste lotili tega perečega problema. Kajti že prve obilnejše padavine bodo brežino in cesto še bolj poškodovale.«Po tednu dni sem prejel odgovor, ki pa tudi ni dal jasnega odgovora, koliko časa bo cesta še predstavljala nevarnost tako za pešce kot za voznike: »26. junija 2024 je bil sprejet Sklep o ocenjevanju škode na stvareh zaradi posledic močnih neurij z obilnim dežjem, vetrom, zemeljskimi plazovi in poplavami 3. in 7. junija 2024. 26. julija 2024 zaključek cenitve s strani občinskih komisij. 2. avgusta 2024 rok za zaključitev ogledov regijske komisije; komisija je opravila terenski ogled škode na stavbah, gradbeno inženirskih objektih in na državnih cestah. Ogled je bil opravljen 30. julija 2024. 3. oktobra 2024 je Vlada RS sprejela sklep in s tem potrdila Končno oceno škode na stvareh zaradi posledic močnih neurij z obilnim deževjem, vetrom, zemeljskimi plazovi in poplavami 3. in 7. junija 2024. Na podlagi sklepa Občine določijo prioritete in ocenjene vrednosti projekta. Na podlagi prioritet Ministrstvo za naravne vire in prostor pripravi program za odpravo posledic nesreče, ki ga da v potrditev Vladi RS. Prva prioriteta je plaz na Gladežu, druga prioriteta je predmetna cesta na Lokah. Za lokacije se pripravlja projektna naloga ter predvideva sredstva za proračun 2025. Zaprosila se tukaj ne dejejo, ker gre za postopek, s katerim se vsa škoda v državi obravnava skupaj in ne individualno.«

Poškodbe na brežini potoka so vidne in nevarne. Vir slike: IG.
Po tem zadnjem pismu, ki sem ga prejel, je več kot očitno, da bo do odprave poškodovane ceste in potoka prišlo šele drugo leto. Če bo!Tako je to pri nas. Najde se denar za megalomanske projekte, kjer govorimo o milijonih, ko pa je kje potrebna kakšna manjša sanacija, ali vsaj začasna, za kar bi šlo iz občinskega ali državnega proračuna le nekaj sto evrov, pa pogrnemo na celi črti. Tudi zato, ker s(m)o pogosto pretiho.