Skip to content

Pred 100 leti v Slovencu o povojni Evropi

»Po šestih letih«

11. novembra leta 1924 se je časopis Slovenec spomnil uradnega konca 1. svetovne vojne, ko se je »sklenilo premirje med zmagoslavnimi zapadnimi velesilami in do dna poraženo Nemčijo ter njenimi nesrečnimi zavezniki«.

Kot so dodali, se je svet tisti dan po »strašnem šestletnem klanju« oddahnil. »Pozabil je na svoje mrtvece, pohabljence in osirotele, na porušena mesta in opustošene pokrajine, v trdni nadi, da se zdaj začne nova doba miru, pravičnosti in napredka na zemlji,« so še zapisali.

V nadaljevanju pa so pojasnili, zakaj so bili ti upi o novi dobi miru ogoljufani ter kako je po veselju in navdušenju sledilo globoko razočaranje tako na strani zmagovalcev kot tudi poražencev.

Konec prve svetovne vojne Evropi ni prinesel zasluženega miru. Vir slike: History.

Konec prve svetovne vojne Evropi ni prinesel zasluženega miru. Vir slike: History.

Povzeli so poročanje glasila  Manchester Guardian, kjer so pisali, da je »omika« v Evropi po svetovni vojni padla. »Niti železnice, pošta in druge take čisto tehnične stvari ne funkcionirajo danes več tako kakor so pred vojno. Ljudska izobrazba je padla. V politiki vlada nasilstvo in zločinska neumnost. Dežele, ki so preje bile zgled svobodoljubja, ječijo pod diktaturo despotov.«

Pri Slovencu so zapisali, da je globoko razočaranje vladalo tudi med narodi Jugoslavije, ki so si od osvoboditve in zedinjenja obetali notranji mir, demokracijo in socialno urejene razmere, svobodo, enakopravnost ter medsebojno bratsko življenje.

»Zgodilo se je pa ravno narobe. Po šestih letih je zavladalo pri nas po besedah angleškega lista čisto nasilstvo in zločinska neumnost. Namesto da bi se [v vladi] lotili perečih življenjskih vprašanj prebivalstva, izboljšali upravo in olajšali položaj uradniških in delovnih stanov, so se vrgli kakor požrešni volkovi na državno blagajno, da bi ne ostala za njimi nobena para. Njihovo najvišje nacionalno geslo je: praznimo blagajne, dokler je čas!«

»Nobena stvar pri nas pravilno ne funkcionira, akti se ne rešujejo, promet zastaja, javna varnost je pod ničlo, v Črni gori teče kri v potokih, tolovajske tolpe divjajo po mili volji, samo kraja in rop javnih sredstev se vrši z vso naglostjo in točnostjo,« so še zapisali.

Oglas za vaniljin sladkor znamke Dr Oetker, ki ga lahko v nekoliko drugačni obliki dobimo tudi danes. Vir slike: dLIB (Slovenec).

Oglas za vaniljin sladkor znamke Dr. Oetker, ki ga lahko v nekoliko drugačni obliki dobimo tudi danes. Vir slike: dLIB (Slovenec).

»Zlata bo na kupe«

Po poročanju ameriških časopisov je neki profesor Shaldon izpopolnil metodo svojega nemškega kolega Adolfa Mietheja, s katero naj bi živo srebro spremenili v zlato. Ta je bila po poročanju tako učinkovita, da bi lahko v nekaj mesecih ustvarili toliko zlata, da bi lahko Nemčija poplačala v trenutku vse svoje reparacijske dolgove.

Metodo Mietheja, profesorja fotokemije in astronomije na tehnični srednji šoli v Charlottenburgu, je sicer od takrat preizkusilo že več znanstvenikov po celem svetu. Po rednih neuspelih poskusih so metodo označili za eksperimentalno napako.

Vojaki in politika

Na eno izmed novembrskih sobot leta 1924 je prišlo do izgredov v kar dveh ljubljanskih kavarnah. Šlo je predvsem za spor med akademiki univerze v Ljubljani na eni strani in vojaškimi oficirji na drugi.

»Oficirji so se izpozabili tako daleč, da so jeli psovati akademike in radi vznemirjenja od političnih debat grozili celo z golimi sabljami. Mladeni oficir je celo komandiral ‘Na svoja mesta’,« je poročal časopis Slovenec. Mir je uspela doseči šele policija.

»Mislimo, da ne bo nobenega dvoma, da je tako postopanje častništva neumestno, pa tudi po obstoječih predpisih prepovedano,« je dogajanje komentiral Slovenec. »Obstoječi volivni zakoni jemljejo oziroma ne dajejo častnikom niti aktivne, še manj seveda pasivne volivne pravice, prepovedujejo jim celo vsako aktivno vmešavanje v politiko.«

»Zakonodajalci so sigurno vedeli, zakaj so take odredbe potrebne, in sicer služijo tako v obrambo pred kamarilsko politiko, kot tudi neokrnenosti vojaške discipline. Če so prizadeti častniki mislili, da so bili pozvani, da vzdržujejo ‘notranji’ red v državi, potem so pozabili upoštevati čl. 123 državne ustave, ki jih poživlja kot asistenco samo na zahtevo civilnega predstojnega oblastva.«

»Zadnje, policija, pa je s svojo intervencijo baš njih asistenco odločno odklonila, saj jo je morala, ker politično debatiranje, pa bilo o katerikoli državno priznani stranki, ni kršenje notranjega državnega reda, ampak dotičnik ga krši, ki hoče to preprečiti,« so zaključili.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice