Evropska centralna banka je v četrtek že četrtič letos znižala obrestne mere, in sicer za četrtino odstotne točke. Hkrati je napovedala nadaljnje znižanje, saj rast ogroža domača politična nestabilnost in grožnja nove ameriške trgovinske vojne, poročajo pri Reuters. Depozitna obrestna mera tako trenutno znaša tri odstotke.
Zaskrbljenost glede inflacije se je po večini razblinila, pozornost pa zdaj prehaja na vprašanje, ali ECB obrestne mere znižuje dovolj hitro, da bi podprla gospodarstvo, ki v svetovnem merilu zaostaja.
»Gospodarstvo naj bi se sčasoma okrepilo, čeprav počasneje, kot je bilo pričakovano,« je v svojem nagovoru dejala predsednica ECB Christine Lagarde. »Proces dezinflacije je na dobri poti. Leta 2025 bomo dosegli 2-odstotno inflacijo.«
Predsednica ECB Christine Lagarde. Vir slike: REUTERS, Kai Pfaffenbach.
Domača inflacija se je znižala, vendar ostaja visoka, predvsem zato, ker se plače in cene v nekaterih sektorjih še vedno s precejšnjo zamudo prilagajajo preteklemu inflacijskemu skoku.
Pri centralni banki predvidevajo, da bo skupna inflacija leta 2024 v povprečju znašala 2,4 odstotka, leta 2025 2,1 odstotka, leta 2026 1,9 odstotka in leta 2027 2,1 odstotka, ko bo začel delovati razširjeni sistem EU za trgovanje z emisijami.
»ECB se mora odzvati in pospešiti zniževanje obrestnih mer,« je za Reuters dejal Sylvain Broyer, glavni ekonomist za regijo EMEA pri S&P Global Ratings. »Potrebna je zaveza, da se bodo obrestne mere še naprej zniževale zaporedoma, dokler ne bo dosežena nevtralnost depozitne obrestne mere.«
Stavba Evropske centralne banke (ECB) v Frankfurtu, Nemčija, 6. junij 2024. Vir slike: Reuters.
Čeprav je nevtralno obrestno mero težko opredeliti, jo večina strokovnjakov postavlja med 2 in 2,5 odstotka. Preden bi lahko ECB to dosegla, bo morala še nekajkrat znižati obrestne mere.
Lagard je priznala, da so »potekale razprave« o znižanju za 0,50 odsotne točke, vendar je dejala, da je bilo na koncu doseženo soglasje o znižanju za četrtino.
Komentirala je tudi napovedi novih trgovinskih dajatev s strani novoizvoljenega ameriška predsednika Donalda Trumpa, ki bodo po njenih besedah verjetno povzročile inflacijo, vsaj kratkoročno.
»Še naprej menim, da omejitve v trgovini, protekcionistični ukrepi, ne prispevajo k rasti in imajo na koncu učinek na inflacijo, ki je v veliki meri negotov,« je pojasnila in dodala, da bo končni učinek odvisen tudi od »povračilnih ukrepov, za katere se bomo odločili,« oziroma od preusmeritve trgovinskega prometa iz drugih delov sveta. »To pa je zelo zapletena situacija z gibljivimi deli, ki jih bomo določili, če in ko bodo prišli,« je zaključila.
Predvidevajo, da bo skupna inflacija leta 2024 v povprečju znašala 2,4 odstotka. Vir slike: Freepik.
Mathieu Savary, evropski strateg pri BCA Research iz Kanade pravi, da se ECB na ekonomske razmere odziva po pričakovanjih.
»Inflacija se upočasnjuje, vodilni kazalniki kažejo, da se bo rast plač upočasnila, rast pa je zamočvirjena, vendar ne katastrofalna. Zato je ohranjanje doslednega tempa sproščanja primerno in omogoča, da se v komori ohrani strelivo, če bi se prihodnje leto pojavila trgovinska vojna. Navsezadnje imajo obrestne mere še vedno precejšnje možnosti za znižanje in se bodo ustalile pod 1,5 odstotka,« je pojasnil.
»Glede na trenutne razmere so tveganja usmerjena v to, da bo morala ECB v letu 2025 za podporo gospodarstva storiti več in ne manj. To pa bo najverjetneje privedlo do nadaljnjih znižanj pozneje v letu 2025, ne pa do večjih premikov v bližnji prihodnosti,« je komentiral Dean Turner, glavni ekonomist za evro območje in Združeno kraljestvo pri UBS Global Wealth Management iz Londona.
Powered by Contextual Related Posts
