
Fašistična diktatura v Italiji
»V svojem zadnjem govoru v poslanski zbornici dne 3. t. m. je bil Mussolini s polno zavestjo podrl še zadnje šibke mostove, ki so vezale režim in fašizem z ostalo deželo, in napovedal, da bo razčistil položaj tekom 48 ur na celi črti,« je pred 100 leti poročal časopis Slovenec.
»Besedo je držal: do 5. t. m. zvečer je preosnoval ministrstvo v fašistovski direktorij, zatrl celokupni protifašistovski tisk, razpustil domalega vse opozicionalne organizacije in dal prefektom polno oblast, da s pomočjo orožništva in milice v kali zatro vsako gibanje opozicije.«
Slovenec je zadnje upanje polagal v italijanski narod, od katerega se je pričakovalo, da takšne ureditve ne bo sprejel in odobril. Kot so dodali, naj bi opozicija boj proti Mussoliniju nadaljevala z enako neizprosnostjo.

Pred približno 100 leti se je v Italiji tudi uradno pričela diktatura Mussolinija. Vir slike: Corriere della sera.
Ob tem to povzeli stavke iz enega izmed časopisov, ki so še malo pred tem spadali pod fašistično upravo: »Vračamo se k močni roki in fašistovski vladi. Ali je v resnici potrebno? Mussolini pravi, da. Kot kronisti beležimo dogodek; kot politiki opozarjamo, da more vrnitev k močni roki značiti, da fašistovska revolucija ni bila primerno zdravilo in da smo slej ko prej v krizi, kajti revolucije, ki se ne zaključijo v kratkem času, niso drugega nego razni obraji ene in iste krize.«
Nova zatiranja fašistov
Pred 100 leti je časopis Slovenec poročal o novih zatiranjih, ki so jih izvajali pripadniki fašistične stranke. V Genovi, Milanu, Bologni, Raveni, Firencah in drugih italijanskih mestih so oblasti izvršile mnoge hišne preiskave, ukinile več društev in izvedle veliko število aretacij.
Suspendiranih je bilo več časopisov, med drugim Voce Republicana v Rimu, tednik Fanteria iz Firenc pa je »prostovoljno« prenehal izhajati.

Mussolini je odmeven govor podal 3 januarja 1925. Vir slike: Fototeca Gilardi.
Eden izmed italijanskih časopisov je medtem poročal, da so lokalne oblasti časopisom prepovedale pisati o ministrstkih odlokih razen tistih, ki so bili uradno objavljeni.
Slovenec o mili zimi v Sarajevu
Sarajevski časopisi so poročali, da je bila zima v letih 1924 in 1925 v Bosni in Hercegovini tako mila, kot še nikoli do takrat.
Snega ni bilo nikjer, na sončnih mestih so cvetele vijolice in ponekod so se otroci sončili na prostem brez srajc. »Tako mile zime doli nihče ne pomni,« so zapisali.
Zima v Sloveniji
Tudi v Sloveniji so bili prebivalci priča precej umirjeni in topli zimi. Zaradi tega so smučarski športi »pri nas po večini počivali«. Na višinah je vladala spomladanska toplota, je pisal časopis Slovenec.

Zima leta 1925 je postregla z bolj skopim snegom. Vir slike: Kamra, Franc Jerala.
Obiskovalci Velike planine so povedali, da je tam kakor ob prazniku binkošti, ki navadno pade enkrat v mesecu maju ali juniju. »Le zelene smrekove vejice, s katerimi je prijazni oskrbnik okrasil sobe jih spominjajo, da je božični čas,« je pripovedi obiskovalcev povzel Slovenec. »Snega je zelo malo. Razgled na planinah je lep in čist, tako da se lahko vidijo gore, ki jih sicer celo leto ni na izpregled.«
Uvedli so tudi nove železniške povezave ob sobotah, nedeljah in praznikih in sicer iz Kranjske gore do Jesenic in obratno. Ob nedeljah in praznikih je vozil tudi vlak med Kamnikom in Ljubljano.
»S temi vlaki je sedaj ustreženo turistom in zimskim športnikom. Najbolj priporočljive daljše ture v letošnji lepi zimi so pač na Veliko planino, Kamniško Bistrico in na Krvavec,« je pojasnil Slovenec. »Prvi dve koči sta vedno dobro oskrbovani. Ker ni snega, se markacije dobro vidijo.«