Velika noč v naši soseščini

Velika noč kotnajvečji krščanski praznik nima bogate tradicije le pri nas, ampak so se v tem času spletli običaji globokega duhovnega in kulturnega pomena tudi drugod v krščanskih deželah. Kako praznujejo naše sosede in kakšni običaji so se tam ohranili?

Hrvaška hrani najstarejše poslikano velikonočno jajce

Na Hrvaškem ima praznovanje velike noči dolgo in bogato tradicijo – o tem priča najdba najstarejšega poslikanega jajca v Evropi. Domnevajo, da datira iz 15. ali 16. stoletja, hranijo pa ga v mestnem muzeju v Bjelovarju. Poslikano je z voskom v geometrijskem vzorcu in z motivom srca.

Najstarejša pisanica v Evropi je bila najdena v bližini Vjelovarja Vir: Lokalni.hr.

Veliko običajev je v času od začetka štiridesetdnevnice do velikonočnega ponedeljka podobnih kot pri nas, seveda pa so se ponekod razvile čisto edinstvene šege in navade. Nekatere so se v zadnjih sto letih izgubile, veliko pa jih v naši sosednji državi še ohranjajo.

Cvetna nedelja se v južni Hrvaški imenuje palmova nedelja, saj so posebej v Dubrovniku in okolici k blagoslovu nosili prepletene palmove liste. Od pepelnice naprej se je veliko prepevalo v čast Kristusovega trpljenja, a se je do danes ohranilo le še okoli 30 napevov.

Veliko starodavnih tradicij se ohranja v Dalmaciji in Istri, in če ste bili kdaj v prazničnih dneh ob jadranski obali, ste jih lahko doživeli. Tako kot pri nas ima pomembno mesto velikonočni kruh, v dalmatinskem delu pa pince.

Hvarska »procesija za križem«, kot jo imenujejo, se že več stoletij vsako leto odvija na veliki četrtek zvečer in traja osem ur in je edinstven izraz globoke pobožnosti, ima pa tudi kulturni značaj. Osnova za procesijo je pasijonsko besedilo iz 15. stoletja, vsebino pa prepevajo pevci – kantaduri.

V krajih med Solinom in Trogirjem, v Makarski ter v drugih dalmatinskih krajih pa tudi v Kvarnerju na veliki petek potekajo procesije, sodelujoči pa ponekod v rokah nosijo sveče in križ, ki simbolizira prehod od trpljenja k rešitvi.

Na Korčuli tradicionalno pripravijo »moreško« – predstavo z bojnim plesom z meči, ki ponazarja boj med dobrim in zlim.

Posebnost so tudi Žudije – čuvaji Kristusovega groba, to tradicijo so sredi 19. stoletja prinesli iz Italije. 12 stražarjev in poveljnik so oblečeni v narodne noše ali uniforme rimskih vojakov. Uprizoritev se začne na veliki četrtek, od takrat do velikonočnega bedenja stražijo pred oltarjem, po vnaprej določenem scenariju pa se menjujejo.

Žudije čuvajo Kristusov grob. Vir slike: Wikipedija.

V severozahodnem delu Hrvaške se je ohranil običaj kurjenja velikonočnih kresov, v Podravini, Međimurju in drugod pa darovanje pisanic in igre z njimi.

Madžarska ohranja zanimiv star običaj polivanja deklet

Velika noč je na Madžarskem globoko versko obarvana. Zelo pomembno je, da se udeležijo velikonočne maše in sodelujejo tudi pri drugih verskih obredih, ki jih je v tem času obilo. Podobno kot na Hrvaškem se je ohranil običaj kurjenja kresov in prižiganja velikonočnega ognja.

Večinoma se držijo postnega časa, ki se konča na velikonočno nedeljo, takrat pa se z veseljem lotijo okusnih blagoslovljenih jedi. Madžarska kuhinja je znana po tem, da vključuje veliko mesnih jedi in tudi velikonočni jedilnik vsebuje obilo mesa: domač pršut, šunko, jagnjetino, zraven pa hren in mlečni kruh. Pisanice imajo močno vlogo vse dni velikonočnega praznovanja.

Polivanje deklet na Madžarskem je zelo star velikonočni običaj. Vir slike: Ungarn heute.

Najbolj znana in najpomembnejša tradicija v tem velikonočnem času je polivanje mladih žensk na velikonočni ponedeljek, da bi čim bolj zrasle in bi bile čim bolj zdrave in plodne. Moški pri tem obredu prejmejo tradicionalno rdeče obarvana jajca ali lepo okrašene pisanice. Pri tem običaju so dekleta po navadi oblečena v tradicionalne barvite narodne noše.

Na avstrijskem Koroškem posebna specialiteta – reindling

Tudi Avstrijci imajo vrsto običajev ob največjem krščanskem prazniku. Otroci se posebej veselijo iskanja zajčkov po vrtovih in barvanja ter okraševanja pisanic. Včasih so pri njih nosile jajca štorklja, kukavica ali lisica, nazadnje se je uveljavil zajec, ker predstavlja plodnost in novo življenje.

V noči na velikonočno nedeljo je v Avstriji že dolga leta tradicija kurjenja velikonočnega ognja. Les ponekod zbirajo vse leto in zakurijo velike kresove, v Alpah ponekod izdelajo posebne lesene zaboje, da z njimi ukrotijo visoke plamene. Ta običaj predstavlja Jezusovo vstajenje in simbolično sonce kot vir življenja.

Na cvetno nedeljo marsikje pripravijo blagoslov palm. Palmovo vejo povežejo z drugimi vejami v zeleno butaro, na sredino pa večkrat dajo pirhe. Ta običaj se nanaša na zgodovinski dogodek, ko so Kristusa ob vstopu v Jeruzalem pozdravili s palmovimi vejami.

Močna je tudi avstrijska kulinarična tradicija: spečejo kolač v obliki jagnjeta, na velikonočni mizi je še prekajeno meso, suhe klobase, hren, pirhi. Na Štajerskem jedo velikonočno meso na pinci, drugod imajo raje črni kmečki kruh. Za Dunajčane je obvezen prigrizek velikonočna šunka v testu. Na nobeni velikonočni pojedini na Koroškem pa ne sme manjkati »reindling«, njihova okusna tradicionalna sladica z rozinami, cimetom in oreščki.

V Italiji je velika noč velikega duhovnega pomena

V Italiji je velika noč, znana kot paskva, globoko zakoreninjena v krščanski tradiciji in je velikega duhovnega in kulturnega pomena. Praznovanje velike noči se v Italiji bistveno razlikuje od praznovanj v drugih deželah. To je predvsem verski praznik, častijo vstajenje Jezusa, zanje je to čas za razmislek in nove začetke. Tradicija iskanja velikonočnega zajčka in lova na pirhe je zelo redka.

V velikem tednu po vsej državi potekajo procesije in posebna bogoslužja. Najbolj znano procesijo pripravljajo v Trapaniju na Siciliji, izvirno imenovano »Processione dei Misteri«, v kateri prikazujejo svetopisemske prizore. Ta procesija, ki izhaja iz 16. stoletja, traja kar 24 ur in je tako ena najdaljših procesij na svetu. To je eden najbolj izjemnih in čustvenih dogodkov v tem prazničnem času.

Procesija Misteri in Trapani na Siciliji je najbolj znana procesija v Italiji. Vir slike: Italien expert.

Med to procesijo po ulicah mesta popeljejo dvajset dovršenih skupin skulptur, ki so mojstrska umetniška dela in prikazujejo prizore iz Kristusovega trpljenja. Ti prizori vzbujajo globoko čustveno vzdušje, ki ga podkrepljujejo še sakralna glasba in napevi.

Processione dei Misteri v Trapaniju ni le verski obred, ampak tudi kulturni dogodek, ki ponuja vpogled v bogato zgodovino in tradicijo Sicilije. Vsako leto privabi na tisoče obiskovalcev iz vsega sveta in ostaja nepozabno doživetje za vse tiste, ki imajo srečo, da se ga lahko udeležijo ali so mu priča.

Na veliki petek je v veliko župnijah organiziran križev pot, najbolj znan je križev pot v rimskem Koloseju s papežem. Središče in eden vrhuncev velikonočnih praznovanj pa je velikonočna maša na Trgu svetega Petra v Vatikanu v Rimu, ki je v tem času srce krščanske tradicije.