Danes je svetovni dan otroške literature

2. april je svetovni dan mladinske književnosti. Branje je pomembna aktivnost za otroke, še posebej v dneh, ko smo v izolaciji.

Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) je 2. april razglasila za mednarodni dan knjig za otroke in mladino. Na rojstni dan velikega danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, ki ga pozna skoraj vsak otrok, praznujemo svetovni dan mladinske književnosti že od leta 1967. Namen tega svetovnega dne je opozarjati na pomembnost kakovostne mladinske literature in razvoja bralnih navad pri otrocih.

Preberite tudi:

Otrok in knjiga

Družinsko branje v karanteni

Ob 2. aprilu vsako leto druga nacionalna sekcija pripravi plakat in poslanico. To leto je bila na vrsti Amerika; plakat je izdelal ilustrator George Mello, poslanico z naslovom »Glasba besed« je spisala mladinska pisateljica in pesnica Margarita Engle, prevedla pa jo je Nada Grošelj.

Ko beremo, zrastejo duhu peruti.
Ko pišemo, nam zapojejo prsti.

Besede so bobni in flavte na listu,
so ptič, ki se s pesmijo vzpenja, in slon, ki trobenta,
so reka, ki teče, in slap, ki teleba,
metulj, ki zakroži
visoko na nebu!

Besede nas vabijo k plesu –
ritmi in rime, utripi srca,
peket in prhut, stare in nove povesti,
take izmišljene, take resnične.

Kadar si udobno ugnezden doma
ali čez meje drviš proti novim deželam
in tujim jezikom, so zgodbe in pesmi
vse tvoje.

Kadar delimo besede drug z drugim, glasovi
postanejo glasba prihodnosti,
mir, prijateljstvo, radost:
melodija,
ki upa.

Branje otroške literature je pomembno, ker z njim otrok razvija številne spretnosti, ki mu kasneje pridejo še kako prav – tako v šoli kakor v drugih okoliščinah. Da otrok razvije dobre bralne navade, je potrebna spodbuda staršev in redno družinsko branje. Z branjem se otrok razvija v mislečega, čutečega in empatičnega odraslega z bolj razvitim čutom za moralno presojo. Pravljice razvijajo otrokovo sposobnost kreativnega reševanja problemov, razumevanje drugih, njegovo splošno razgledanost, besedni zaklad, kritično razmišljanje, domišljijo, samozavest, zmožnost komuniciranja in razumevanje samega sebe.

Mladinska književnost lahko otrokom znatno lajša preživljanje časa v izolaciji, saj branje otroku nudi posebno zavetje pred stresnimi okoliščinami, daje mu občutek povezanosti, vpetosti v dogajanje, odmika v domišljijo in v splošnem – ugodja. Če otrok ne bere, je prikrajšan za posebno obliko zabavne in nadvse koristne sprostitve.

Biseri iz mladinske književnosti, s katerimi lahko seznanite svojega otroka, če jih še ne pozna, so zagotovo pravljice bratov Grimm in Andersenove pravljice, zgodbe priljubljenih mladinskih avtorjev, kot so Roald Dahl, Dr. Seuss, Beatrix Potter, Lewis Carroll, ne pozabite pa, da imamo tudi veliko kvalitetnih domačih avtorjev mladinske literature, kot so Svetlana Makarovič, Primož Suhodolčan, Kajetan Kovič, Fran Milčinski – Ježek, Ela Peroci in mnogi drugi.