Z debelim četrtkom se bliža vrhunec pustnega časa, s katerim bomo tudi letošnjega februarja tradicionalno odganjali zimo in pozdravili prihod pomladi. Tako kot so za pusta nepogrešljive maškare, si teh dni prav tako ne moremo predstavljati brez krofov.
Te slastne kepice, ki so navadno ocvrte v olju in posute s sladkorjem, lahko v času pustnih rajanj najdemo skoraj povsod. V trgovinah, na stojnicah, ponekod ji delijo tudi mimoidočim ljudem na ulicah in podobno.
Najbolj tradicionalni krofi so zlatorjave barve, polnjeni z marmelado, in po vrhu posuti s sladkorjem v prahu. Z leti pa so se tudi k nam prikradle nove ideje za pripravo teh poslastic. Tako jih lahko najdemo polnjene z različnimi kremami ali čokolado ter posute z barvnimi mrvicami, kokosovo moko ali enostavno prelite s plastjo čokolade.
Poleg tega pa se pri nas pridno širi tudi ponudba ameriške različice krofa, ki ima na sredini luknjo, navadno pa ga imenujemo donut. Tak krof je prelit z raznoraznimi sladkornimi prelivi v različnih barvah ter posut s čokoladnimi ali sladkornimi mrvicami.
Vir slike: Pexels.
Pravzaprav imamo pri Slovencu krofe zelo radi. Tako radi, da smo za vas pripravili kar pet različnih receptov. Med njimi boste našli celo dietne krofe in take brez glutena.
Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je ob tej priložnosti poiskal nekaj zanimivih statističnih podatkov o glavnih sestavinah krofov.
Moka
Najbolje da začnemo kar z moko, ki je ena izmed najbolj pogostih sestavin pri skoraj vsakem pecivu. V letu 2020 je v povprečju vsak prebivalec Slovenije porabila 116 kilogramov moke. Takrat je bila Slovenija 88-odstotno samooskrbna z žiti, v zadnjih 20 letih pa se je letna potrošnja žit gibala od 109 kilogramov v letu 2009 do 135 kilogramov v letu 2001, so zapisali pri Statističnem uradu.
Povprečna maloprodajna cena za kilogram pšenične moke je v letu 2021 znašala 0,74 evra. V letu 2020 pa si je lahko prebivalec Slovenije s povprečno mesečno plačo privoščil 1.679 kilogramov, kar pomeni, da je za vsak kilogram moke moral opraviti šest minut dela.
Vir slike: Dr Oetker.
Kaj pa uvoz moke v Slovenijo? Od januarja do oktobra 2021 je bilo v državo uvoženih 11.249 ton te dobrine. Največ, kar 61,5 odstotkov, je bilo uvoza iz Avstrije. Medtem pa smo jo iz države izvozili 8.527 ton, 43,8 odstotkov od tega na Tajsko.
Jajca in sladkor
Tradicionalnih krofov seveda ne moremo pripraviti brez jajc. Leta 2021 smo za 10 kokošjih jajc morali odšteti v povprečju 2,02 evra oziroma 12,2 odstotka več kot leto prej. Od januarja do oktobra 2021 smo v Slovenijo uvozili za več kot 347.000 evrov jajc, skoraj vsa iz Hrvaške in Italije, izvozili pa smo jih minimalno.
V 2020 je bila stopnja samooskrbe z jajci v Sloveniji 95-odstotna. Tedaj je prebivalec Slovenije porabil v povprečju 173 kokošjih jajc (v tem podatku so upoštevane tudi izgube in spremembe zalog na ravni trgovine na drobno in končnih uporabnikov).
Kaj pa sladkor? V 2020 smo v Sloveniji sladkorno peso pridelovali na 113 hektarjih (97 odstotkov manj kot leta 1991), pridelali pa smo je 7.427 ton (96 odstotkov manj kot 1991). V prvih desetih mesecih 2021 smo v Slovenijo uvozili 88.239 ton sladkorja, največ iz Avstrije in Nemčije, v istem časovnem okvirju pa smo ga izvozili 42.383 ton, največ na Hrvaško in v Avstrijo.
Vir slike: Pexels.
Za en kilogram sladkorja je bilo lani v povprečju potrebno odšteti 0,86 evra. S povprečno mesečno neto plačo si je lahko prebivalec Slovenije v letu 2020 kupil 1.405 kilogramov sladkorja, za nakup enega kilograma sladkorja je bilo torej v povprečju treba delati sedem minut.
Mleko in olje
Poglejmo si še mokre sestavine krofov. Povprečna cena litra jedilnega olja v 2021 je bila 1,67 evra, kar je 20 odstotkov več kot v letu prej. V 2020 smo prebivalci Slovenije s povprečno mesečno neto plačo lahko kupili 870 litrov jedilnega olja, kar je za 267 odstotkov več kot leta 1991. Za vsak liter jedilnega olja smo morali 2020 v povprečju delati 11 minut, kar je 76 odstotkov manj kot v 1991.
Za en liter polnomastnega mleka pa smo v letu 2021 odšteli 0,76 evra. V 2020 smo iz Slovenije izvozili 309.000 ton mleka v vrednosti 116,6 milijona evrov, v Slovenijo pa smo ga uvozili 40.000 ton v vrednosti 17,2 milijona evrov. V 2020 smo v Sloveniji pridelali 631.000 ton kravjega mleka, največ smo ga pridelali leta 2002 (728.000 ton), najmanj pa leta 1993 (549.000 ton).
Marmelada, kvas in sol
Za krofe bomo potrebovali tudi kvas in sol. V prvih desetih mesecih leta 2021 smo uvozili za 2,1 milijona evrov vrednosti pekovskega kvasa. Največ smo ga uvozili iz Madžarske, medtem ko smo ga izvozili za 53.167 evrov. Točno polovico smo ga izvozili na Hrvaško. Lanska povprečna maloprodajna cena kilograma kuhinjske soli pa je znašala 0,71 evra.
Seveda pa ne smemo pozabiti še na marmelado. Za en kilogram marmelade, ki jo pri krofih uporabljamo kot polnilo, smo lani v povprečju odšteli 6,03 evrov. Od januarja do oktobra smo jo uvozili za 1,7 milijona evrov, vrednostno pa smo je izvozili desetkrat manj.
Powered by Contextual Related Posts
