Evropska komisija bi sprostila omejitve glede gensko spremenjene prehrane

Nov osnutek zakonodaje, ki je nedavno nazaj pricurljal v javnost, je razkril namero Evropske komisije, da nadaljuje z načrti za rahljanje pravil glede rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami (NGT).

V dokumentu je razkrito, da želijo organi Evropske unije sprostiti omejitve za gensko spremenjene organizme kot način boja proti podnebnim spremembam in njihovemu vplivu na nekatere pridelke, kar pa vzbuja zaskrbljenost v živilski industriji.

»V EU in po svetu obstaja veliko povpraševanje po rastlinah NGT, saj lahko prispevajo k reševanju sedanjih izzivov v kmetijsko-živilskem sistemu,« so prepričani pri Komisiji.

Podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti »so v ospredje postavile dolgoročno odpornost« in trajnost prehranskega sistema. Organi pravijo, da bi lahko NGT, »če so varni za potrošnike in okolje«, predstavljali rešitev in potencialno celo prispevali k zanesljivi preskrbi s hrano.

»Ekonomski razlogi so zelo močni. Če se želimo spopasti s podnebnimi spremembami in zagotoviti zanesljivo preskrbo s hrano, potrebujemo te tehnike.«

Pri portalu FoodIngredientsFirst so prepričani, da bo predlog naletel na močan odpor. V začetku leta so okoljske in živilske organizacije zbrale več kot 420.000 podpisov proti deregulaciji novih GSO, saj se bojijo, da bi deregulacija oslabila sledljivost obstoječega prehranskega sistema.

»Različica predloga za deregulacijo izdelkov NGT, ki je pricurljala v javnost, potrjuje naše strahove,« je za FoodIngredientsFirst dejala Madeleine Coste, direktorica zagovorništva pri Slow Food.

»Evropska komisija namerava večino rastlin, ki so pridobljene s tehnologijo NGT, izvzeti iz vseh zahtev glede GSO, vključno z oceno tveganja za zdravje in okolje, sledljivostjo v celotni prehranski verigi in označevanjem za potrošnike«.

V dokumentu je podrobno opisano, kako bi lahko sprememba politike GSO vključevala omilitev nadzora nad različnimi rastlinami, da bi lahko razvili nove sorte, na primer pšenico, ki je odporna na sušo, in paradižnik, ki je odporen na glivične bolezni.

Zaskrbljujoč korak nazaj za pravice potrošnikov

Kot »zaskrbljujoč korak nazaj za pravice potrošnikov« je predlog Komisije označila tudi Heidi Porstner, strokovnjakinja za GSO pri Foodwatch Avstrija.

»Evropski državljani so s svojimi nakupovalnimi praksami večkrat pokazali, da ne želijo GSO hrane,« so zapisali pri organizaciji. »Zaradi predlagane uredbe gensko spremenjena živila ali sestavine ne bi bile več označene. To ogroža 8. člen Splošne živilske zakonodaje (ES 178/2002), ki potrošnikom zagotavlja pravico do izbire na podlagi informacij.«

Sedanja pravila o označevanju GSO so povzročila, da je trg v Evropski uniji v veliki meri zavrnil gensko spremenjena živila, so pojasnili pri Foodwatch. Kljub temu da je za uvoz odobrenih več kot 60 GSO v obliki živil in krme, so trgovine od začetka leta 2000 postopoma opuščale uvoz gensko spremenjenih živil. Poleg tega so bili poskusi promocije gensko spremenjene hrane v zadnjih 20 letih vedno neuspešni.

Lars Neumeister, strokovnjak za pesticide, pa je trditev Komisije, da rastline NGT pomagajo pri prilagajanju podnebnim nevarnostim in zmanjšanju uporabe pesticidov označil za »čisto špekulacijo in promocijo, da bi lahko dosegli deregulacijo NGT«.