Uvodoma moram priznati, da me zadnja knjiga Esada Babačića Priročnik za neuspešne ni tako navdušila ali povlekla vase kot kakšna njegova pesniška zbirka ali denimo biografija o našem najbolj zvenečem boksarskem imenu Dejanu Zavcu, ki se je za kratek čas ujel tudi v past politike in se na srečo hitro rešil. Morebiti tudi zato ne, ker nisem pristaš komentarjev, kratkih zgodb ali kratkih esejev objavljenih v knjigi oziroma kakšni zbirki. Raje se s kratkimi zgodbami ali komentarji srečujem posamično, v časopisih in revijah. Tako tudi z Esadovimi v Delu in v drugih medijih. Mislim, da sva desetletje nazaj oba nekaj časa sočasno pisala tudi kolumne za Demokracijo. Predvsem njegove športne kolumne so bile carske. Ni čudno, da ga nekateri kličejo tudi Car.
Po drugi strani pa me včasih pri kakšni knjigi malček od zanimanja za branje odžene tudi naslov, v tem primeru Priročnik za neuspešne, če se malce pošalim, malo pa tudi mislim resno. Kljub temu sem knjigo ali zbirko enaindvajsetih esejev večkrat nagrajenega pesnika in pisatelja Esada Babačića vzel v roke in se je lotil. Ni me razočarala. Kje v kakšnem eseju sem se celo našel. Ko mi kdaj kaj ni uspelo in sem to primerjal z Esadovimi zgodbami. No, saj nam večkrat ne uspe. Misel »Bolje izdati knjigo kot prijatelja« (zapis iz knjige), mi je tudi dala misliti. Verjamem, da je Esad izdajal le knjige, nekako ga imam na sumu, da ni nikoli izdal nobenega prijatelja. Tako ga čutim, ko ga prebiram. Se mi zdi, da sva si v tem podobna.
A glej ga zlomka, priročnikov za neuspešno je res zelo malo, če ni Esadov celo edini, ne vem, a priročnikov za uspešne ali bolje, kako biti uspešen je »nebroj«. Po tistih sploh ne posegam več, kot tudi vse manj po kakšnih oh in sploh prehranskih dodatkih. Po Esadovem priročniku za neuspešne, če bo luč sveta ugledal še drugi del, pa bom, ker je drugačen in na svoj način – kljub temu, da govori o neuspehih – tudi šaljiv in upam si zapisati nič črnogled. Prej realen. Če si priznamo ali ne, pogosteje smo neuspešni kot uspešni. Le spomnite se, kolikokrat vam je kdo »izmaknil« dekle, v katerega ste bili zaljubljeni, ali kolikokrat vas je v namiznem tenisu ugnal prijatelj, ali vam je učitelj dejal, da ste bili pri odgovorih neuspešni, da ne razpredam naprej. Ampak Esad ni neuspešen, ali pa nič bolj kot mi. Le realist je. Ampak po drugi strani tudi zelo uspešen pesnik, esejist, kolumnist in vse bolj se mi zdi, da tudi kot človek. Z veliko začetnico.
Kar vzemite v roke njegovo zadnjo knjigo (no, ne bo zadnja, ker je uspešen pisec) in se je lotite, tako kot sem se je jaz. Ne s prebiranjem na mah, ampak počasi. Kdo bi rekel, neuspešno, ker ni bila prebrana na mah. Ampak je bila bolj v stilu »zelo počas«.





