Kdo komu krade zemljo? Mi zverem, ali zveri nam?

Avtor: Andrej Turk

Človek in žival že tisočletja skušata sobivati v istem prostoru, se prilagajata en drugemu, ter si načeloma nista sovražna. Zveri se človeka bojijo in skušajo bivati v svojem prostoru. Človek na drugi strani se načeloma tudi boji zveri in skuša svoj prostor urediti tako, da je čim dlje od zveri. A vendar se je harmonija med človekom in zverjo porušila s podnebnimi spremembami, posledično večjim uničevanjem narave in pomanjkanjem hrane tako v gozdu za zveri, kot na obdelanih površinah za ljudi. V času slabih gozdnih obrodov namreč zver svojo prehrano poišče na človekovih obdelanih površinah. A žal so zadnja leta zelo popularna tudi poseganja »mestnih« ljudi v gozdne in obgozdne dele, ter pobiranje sadov narave, če ravno so mnoga ob teh na privatnih zemljiščih, s tem pa nehote tudi podirajo ravnovesje v naravi, kar še dodatno zmanjšujejo količino rodovitnih obrodov. Hkrati ne smemo pozabiti, da se je v zadnjih letih število zveri drastično povečalo, število odvzemov pa se temu ni sorazmerno prilagodilo. Rezultat naštetega je nuja zveri, da najde hrano pri človeku in zato se povečuje tudi število napadov na domače živali.

Zaradi vse številčnih napadov so se v mesecu aprilu v Sindikatu kmetov Slovenije odločili za drastično potezo. Ubite živali so pripeljali pred Ministrstvo za okolje in prostor. Slovenija je bila kaj hitro razdeljena na dva pola. Na eni strani so bili tisti, ki so s kmeti sočustvovali, ter jih podpirali in vsekakor podpirali idejo o takojšnem odstrelu. Na drugi strani so bili tisti, ki so skušali prepričati z argumenti, da človek posega v naravo zveri, da kmetje niso zaščitili svojih živali in da bi z odstrelom uničili ekosistem narave. Šli so celo tako daleč, da so po tem, ko je medvedka napadla starejšo občanko na domačem dvorišču in je bil odrejen izredni odvzem, šli v gozdove, z namenom, da medvedko opozorijo na nevarnost in jo zavarujejo pred odstrelom. Pustimo ob strani, da so s tem naredili več škode kot koristi prebivalcem gozdov.

V Slovencu smo tako preverili:

H1: Kako je človek sobival z medvedom zadnjih 200 let?

H2: Kako je človek sobival z volkom zadnjih 200 let?

H3: Kakšne subvencije je država namenila kmetom?

H4: Kdo podpira odvzem zveri in koliko je teh, od kod prihajajo, koliko so stari?

Medved je samotar in nima kaj velik skupnega z risanko Maša in medved

Največji predstavnik živečih zveri v Sloveniji je medved. Njegovo telo je močno in čokato ter zraste do višine 2 metrov in še več (samica med 120 – 200 cm; samec med 161 – 257 cm) in tehta do 300 kilogramov. Rjavi medved teče tudi do 60 km na uro.

Medvedi so samotarji, samica in samec se družita samo v času parjenja (april – junij). Samica je breja 7 do 8 mesecev, ima lahko do 5 mladičev, ki po dobrem letu zapustijo gnezdo. Živijo dobrih 20 let.

Razširjenost medvedov v preteklosti

Do 18. stoletja je bil rjavi medved v Sloveniji precej razširjen. S krčenjem gozdov, intenzivnim kmetijstvom, pretiranim lovom in sistematičnim uničevanjem medvedje vrste, se je življenjski prostor le – tega skrčil na območje Visokega Krasa in je bilo v najslabših časih le nekaj 10 medvedov. Konec 19. stoletja je z uvedbo varstvenih ukrepov na kočevskem in notranjskem število medvedov naraslo. A kljub temu so zadnjega medveda v Senožeških gozdovih uplenili leta 1837, v Kamniško – Savinjskih Alpah 1854 in na Pohorju ter Idrijskem hribovju leta 1894.

Prva desetletja 20. stoletja so se medvedi stalno zadrževali v Kočevskih gozdovih (Rog, Velika gora, Travna gora, Goteniška gora), na Rakitniški planoti, Krimu, Iški, Snežniku in Javornikih. Občasno se je nahajal na Šmarni gori z Grmado, Jelovici, Pokljuki, Mežaklji, Kotu, Krimu, Karavankah in Kamniško – Savinjskih Alpah.

Po prvi svetovni vojni in z agrarno reformo, ki je razlaščala veleposestnike je število medvedov ponovno upadlo. Leta 1935 z »Naredbo o zavarovanju medveda v srezih Kočevje, Črnomelj, Novo mesto, Logatec in Ljubljana« je bila uvedena prepoved streljanja in ubijanja, kupovanja in prodaje medveda. Posledično so se v drugi polovici 20. stoletja medvedi ponovno pojavili na območjih, kjer so že bil iztrebljeni. Tako so v 60 letih 20. stoletja beležili že 150 medvedov, leta 2001 že 350. Svojstven pozitiven trend je ustvarila prepoved cinkovodikovih ampul za lisice in volkove, ter zmerni lov in prizadevanje lovske organizacije, da medvede zaščiti. Po ocenah strokovnjakov Biotehniške fakultete je tako v Sloveniji v letu 2018 bilo najbolj verjetno okoli 975 medvedov. Populacija medvedov se je tako v zadnjih 20 letih povečala za približno 150%.

Potrebno pa je tu poudariti, da je po mnenju strokovnjakov s pretirano povečanjem populacije, kar trenutno število vsekakor je, ogrožena ekosistemska stabilnost.

Volkovi živijo v tropu po natančno določeni hierarhiji

Volj je neposredni prednik psov in je tudi največji te družine. Živijo v tropih s strogo določeno hierarhijo. Teče nekje med 50 do 60 km na uro in pri iskanju hrane lahko naenkrat prepotuje tudi do 70 km, v eni noči je sposoben prehoditi 160 km.

Pari se od decembra do marca in običajno le alfa samica in samec. Volkulja je breja 62 do 64 dni in lahko skoti do 8 mladičev, kjer jih od 40 do 50 % ne preživi do prvega leta. Običajno volkovi živijo do 16 let.

Razširjenost volkov v Sloveniji

Volk je v začetku 20. stoletja bil boj za obstanek, ker je bil po vsej Sloveniji stalno preganjan, saj je na njegovo glavo bila razpisana nagrada. Po koncu prve svetovne vojne so bili vse bolj pogosti na Kočevskem in Snežiškem, a je pred 1940 bil stalen le na nekaterih območjih Slovenije (Rog, Kočevska gora, Gotenška gora, Velika gora, Snežnik in Javornik). Po drugih konci je bil prisoten predvsem zaradi hrane (npr. Brkine, Pohorje…). Po drugi svetovni vojni vse do 60. let se je volk širil, klateži pa naj bi prišli celo do Prekmurja. Zaradi sistematičnega uničevanja je volk začel vse bolj izginjati. Posledično se je volk obdržal le na nekaterih delih Slovenije (Kočevsko območje, Snežniško območje, Nanos in Trnovski gozd). Odkar je popolnoma zavarovan se je njihova številčnost povečala.

V letih 2016/2017 je bilo že 14 tropov, približno 73 volkov v Gotenici, Menišiji, Rohu, Nanosu, Javorniku, Trnovskem gozdu, Snežniku, Slavniku, Gorjancih, Gomancah, Poljanski gori, Fari in Suhi krajini.  Danes naseljuje predvsem Kočevsko in Notranjsko, od koder prehaja v SZ Slovenijo. Po ocenah strokovnjakov trenutno v Sloveniji živi približno 70 do 100.

Volk in medved sta zaščiteni vrsti, ali ju sploh smemo odvzeti

Po Direktivi Sveta 2013/17/EU so medvedi, volkovi in risi strogo zavarovana vrsta. Vendar 16. člen v primeru, da ni druge možnosti dovoljuje poseg v populacijo in sicer v primeru:

• zaradi varstva prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst in ohranjanja naravnih habitatov;
• da preprečijo resno škodo, zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribištvu in vodi ter drugih vrstah premoženja;
• zaradi interesov zdravja ljudi in javne varnosti ali zaradi drugih razlogov prevladujočega javnega interesa, ki je lahko tudi socialne ali gospodarske narave ter zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje;
• zaradi raziskovanja in izobraževanja, zaradi doseljevanja in ponovnega naseljevanja teh vrst ter za to potrebne vzrejo, vključno z umetnim razmnoževanjem rastlin;
• da pod strogo nadzorovanimi pogoji dovolijo selektiven in omejen odvzem ali zadrževanje nekaterih osebkov vrst, ki ga določijo pristojni nacionalni organi.

Poleg direktive pa v primeru, če ne obstaja druge možnosti poseg v populacijo ureja še t.i. Bernska konvencija – Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, ki dovoljuje poseg v primeru:

• za zavarovanje rastlinstva in živalstva;
• za preprečitev resne škode na posevkih, živini, gozdovih, gojiščih rib, vodi in drugih oblikah lastnine;
• v interesu splošnega zdravja in varnosti, varnosti zračnega prometa ali drugih prevladujočih splošnih interesov;
• za raziskovalne in izobraževalne namene, za obnovitev populacije, ponovno naseljevanje in potrebno razmnoževanje;
• za dovolitev prisvajanja, zadrževanja ali drugega sprejemljivega izkoriščanja določenih prosto živečih živali in rastlin v majhnem številu pod strogo nadzorovanimi pogoji na selektivni podlagi in v omejenem obsegu.

Torej samo v primeru, če so bile pred posegom izčrpane vse možnosti, ter za odločitvijo stoji strokovnjaki, je odvzem dovoljen. Žal pa je v Sloveniji zakonodaja naravna tako, da lahko v mnenja strokovnjakov posegajo t.i. google strokovnjaki, ki v obliki različnih iniciativ preprečujejo ukrepe, ki so nujni in so od njih tudi oni posredno odvisni, a žal te povezave še ne uvidijo.

Ministrstvo za okolje je »poskrbelo« za prebivalce, ki sobivajo z zvermi

V žolčni razpravi o odvzemu zveri je bilo dostikrat slišati, da so kmetje, predvsem ti so imeli največ škode, sami krivi za nastalo škodo, ker naj ne bi zadosti poskrbeli za svoje živali. Povrh vsega naj bi jim država ponudila sofinanciranje pri nakupu ograj. Resnica je žal malo drugačna.

Ministrstvo za okolje in prostor je v letu 2015 s pomočjo Agencije za okolje za rejce drobnice razpisalo javni razpis za 80 % sofinanciranje za ukrepe za preprečevanje škode in izvedbo opreme za varovanje rejnih živali, preprosto povedano za ureditev elektromreže (t.i. električni pastir). V letih 2016 in 2017 so razpise ponovili in razpis razširili še na škodo za čebelnjake, sadovnjake in druga premoženja, poleg že obstoječe elektromreže. Vsaj dvakrat letno bi ukrepe, ki bi jih s sofinanciranjem posamezniki dobili, bi Zavod za gozdove Slovenije nadziral. V prvi vrsti bi preverili, če je bil ukrep ustrezno izvršen in če se vzdržuje. Koliko domišljije in zdrave kmečke pameti premorejo nekateri uradniki je Slovenija že spoznala v dveh zadnjih incidentih, ko je nasad orhidej označila kot industrijski obrat in kmetu napisala kazen zaradi lastovk.

Žal so ti razpisi težko razumljivi, poln birokracije in niti ni garancije, če bi posameznik, ko bi zbral celotno dokumentacijo in to v slabih 3 tednih, med poletnimi počitnicami, ko je delo na uradih omejeno, tudi bil upravičen do sofinanciranja. Torej Ministrstvo res ponuja sofinanciranje – pomoč, a z drobnim tiskom, ki ne omogoča vsem prizadetim možnosti. Zato je razumljivo, da je leta 2015 sofinanciranje prejelo 5 prosilcev, 2016 le 3 in 2017 14.

Zavod za gozdove Slovenije od leta 2016 na območnih enotah ponuja tudi t.i. interventni komplet za varovanje premoženja pred škodo, ki jo povzročijo velike zveri. V praksi gre za elektromreže v času, ko se predvidevajo napadi in domnevno oblikovanje načrta kako naprej – kdo je konkretno tisti, ki naj bi ta načrt naredil, pa ni jasno.

V okviru LIFE DIALP BEAR je bilo v letu 2017 res razdeljenih 10 pastirskih psov.

Leta 2016 je bila izdana brošura Reja domačih živalih na sobivanju z zvermi, z namenom, da bi si kmetje z njo pomagali s težavami z zvermi, ki je ponovno dobra teoretična osnova, ki nima veliko z realnim življenjem.

Ali je rešitev v odvzemu?

Kar nekaj teorij je o tem, ali so odvzemi sploh rešitev, a strokovnjaki, ki dejansko poznajo in razumejo populacijo zveri so si več ali manj enotni. Odvzem je le obliž na veliko večji problem, ki ga imamo, saj so se zveri namnožile prekomerno. V zadnjih 20 letih, ko naj bi bila volk in medved zaščitena, se je ta populacija razširila, spremenile so se podnebne razmerje, rodovitnost gozdov se je zmanjšala in površina gozdov se je povečala (nekaj iz naslova zapuščanja obrobnih kmetij, nekaj z novo pogozditvijo).

Volkov je trenutno res okrog 100, a z naključnim odvzemom ne bo narejeno nič. Namreč odvzem 11 volkov je opredeljenih le prostorsko, ni pa vezanih na posameznega volka. Volkovi namreč živijo v tropih, po strogo določeni hierarhiji, kjer ima vsak volk svojo vlogo. Z odvzemom napačnega volka se ravnovesje v tropu poruši, posledično oslabi, ker oslabljeni išče trop lažje načine prehranjevanja, torej »supermarkete« pri ljudeh. Da se trop ponovno okrepi in zmore napad na večjo žival, npr. srno, potrebuje leto dni. Prav tako je nesmiselno ubijanje mladičev, ki jih 40 do 50 %  ne doživi svojega prvega leta in česar se volkovi zavedajo. Zanj je to naravna selekcija, preživijo le najmočnejši.

Medved je samotar in prav tako le v primeru, ko je oslabljen posega po lažjem načinu prehranjevanja. Vendar je pri medvedu zgodba malce bolj kompleksna, saj je trenutno število bistveno preveliko za območje kjer živi v Sloveniji in nikakor ni dovolj hrane za vse. Ideja o tem, da bi medvede ulovili in naselili nekje drugje je po mnenju strokovnjaku tudi nesmiselna, saj so medvedi zelo navezani na »svoje« območje in se vedno vračajo domov, oziroma vsaj v bližino, kjer si ustvarijo svoj dom.

Proti odvzemu so ženske – študentke, odvzem pa podpirajo mladi, zaposleni z vasi

V spletnem časopisu Slovenec smo za vas v času med 8.7.2019 in 25.7.2019 ustvarili anketo, v kateri nas je zanimalo, če se strinjate z odvzemom medvedov in volkov. Na vprašalnik je odgovorilo 636 posameznikov.

V anketi je sodelovalo 33 % moških in 67 % žensk. Pod 18 let starih je bilo 3 %, 62 % starih med 18 in 29 letom, 16 % starih med 30 in 40 letom in 12 % starih med 41 in 55 letom in 4 % starejših kot 56 let. Večina, natančneje 36 % jih ima srednjo tehnično izobrazbo, sledijo jim 17 % s poklicno izobrazbo, 16 % z univerzitetno izobrazbo, oziroma 2. Bolonjsko stopnjo, 15 % s 1. bolonjsko stopnjo, 9 % z višješolsko izobrazbo, 5 % s končano osnovno šolo in 3 % z doktoratom. 43% anketiranih je še študentov, 35 % je zaposlenih, 9 % je kmetovalcev, 6 % samozaposlenih, 5 % upokojenih in le 2 % brezposelnih.

Za odvzem volkov je bilo 53% anketirancev, 46 % jih je bilo proti, 2 % jim je bilo vseeno. Z odvzemom medvedov se je strinjalo 48 %, proti je bilo 49 % in 3 % je bilo vseeno.

Med temi, ki so bili za odvzem volkov je 26 % moških in 21,4 % žensk od celote anketirancev. Razlika med temi, ko so bili za odvzem volkov in za odvzem medvedov je zgolj v enem anketirancu. Z odvzemom se v največji meri strinjajo tako moški, kot ženske, stare med 19 in 29 letom, ki živijo na vasi, so zaposleni oziroma samozaposleni, ter so tudi lastniki krav, ovac in konjev.

Med nasprotniki odvzemom medveda je kar 19 takšnih, ki pa se strinja z odvzemom volkov. Gre za 43,6 % žensk in 5,3 % moških. Najbolj so proti odstrelu ženske, stare med 19 in 29 letom, študentke, ki živijo v mestu in so lastnice vsaj ene izmed naslednjih živali: pes, mačka, želva, papiga, kača, hrček, riba/e in zajec.

Dejstvo je, da zveri napadajo človeka in njegove živali, prav tako je dejstvo, da je vsaj medvedja populacija trenutno prevelika. Strokovnjaki so si jasni, da tako iztrebljanje, kot premnožičnost ogrožata ravnovesje v naravi. Le – to je trenutno porušeno in so ukrepi nujni. Mogoče je čas, da se o temah, ki potrebujejo strokovno mnenje odločajo ljudje, ki imajo znanje, izkušnje in znajo videti celotno sliko, ne zgolj delčke, ter svojo odločitve podrepijo z znanstvenim raziskavami, strokovnim znanjem in se o odvzemu ne odločajo na podlagi tega, kako lepa je žival. Medvedki so luštni, volkovi pa zlobni, zato je potrebno medvede zavarovati, volkove pa ne. Za podkrepitev svoje zelo strokovne odločitve so čisto dovolj komentarji nekaterih t.i. kavč privržencev, ki so tako medveda, kot volka videli, če, samo v živalskem vrtu.

VIRI:
Ažman Mateja: Vpliv sprememb geografskih razmer na selitev rjavega medveda v Sloveniji
Direktiva o habitatih (1992): Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. Ur. l. EU, št. L 206
Genetic Estimates Of Census And Effective Population Sizes Of Brown Bears In Northern Dinaric Mountains And Southeastern Alps – Report
Gozd in gozdarstvo
Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov
Lovska zveza Slovenije
Projekt analiza medvedov odvzetih iz narave in genetsko-molekularne raziskave populacije medveda v Sloveniji
Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah
Volkovi v Sloveniji
Zakon o ohranjanju narave
Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov
Zavod za gozdove Slovenije – Strokovno mnenje za odvzem velikih zveri iz narave